popravni sklep – napake v imenih in številkah – druge očitne pisne pomote – možnost večkratne poprave
Sodišče prve stopnje je nekatere napake v imenih in številkah ter druge očitne pomote, na katere opozarja pritožnik v pritožbi, odpravilo z izdajo popravnega sklepa (ne še vse). Ker to lahko stori kadar koli, tudi večkrat, morebitne napake v imenih in številkah ter druge očitne (pisne) pomote niso predmet pritožbenega postopka.
Ker je vročilnica javna listina, iz vsebine katere izhaja osebna vročitev tožencu, toženec pa ni dokazal nasprotnega, je šteti, da je bila tožencu sodna pošiljka osebno vročena
vnos skritega blaga - poskus vnosa - namen skrivanja - carinska kontrola in nadzor - konkretizacija prekrška - izrek odločbe o prekršku
Namen določbe 5. točke prvega odstavka 87. člena ZICPES je sankcionirati takšno ravnanje storilcev, ki poleg same opustitve prijave prenosa določene vrste blaga preko državne meje na območje Skupnosti, poskušajo preprečiti carinsko kontrolo tako, da blago še posebej (skrbno) skrijejo, da ga carinski organi ob pregledu s prostim očesom oz. na prvi pogled ne bi bili zmožni zaznati in izvesti carinske kontrole. Namen izogibanja carinskemu nadzoru ali kontroli carinskih organov ni potrebno izkazati le pri očitku poskusa storitve vnosa ali iznosa skritega blaga, temveč mora takšen namen izhajati tudi v primeru, ko gre za dokončano dejanje tj. v primeru, ko je storilec kljub mejni kontroli na zunanji meji carinskega območja Skupnosti prestopil državno mejo in je do carinske kontrole prišlo znotraj carinskega območja Skupnosti (in ne na sami zunanji meji carinskega območja skupnosti tj. mejnem prehodu). Pri presoji, ali ima dejanje vse znake kaznivega dejanja, je treba upoštevati opis dejanja v celoti in če v opis prevzeti zakonski znaki določenega kaznivega dejanja, ki jih ni smiselno ali mogoče konkretizirati (na primer določen namen storilca), zadošča, da je v opis vključen zakonski znak že tudi del opisa dejanskega stanu. Prav določen namen storilca, kot zakonski znak kaznivega dejanja, je značilen primer zakonskega znaka, ki ga je odveč ali pa celo nemogoče konkretizirati z drugimi besedami. Na obstoj določenega namena storilca sodišče sklepa iz relevantnih okoliščin in dejstev, navajanja teh dejstev in okoliščin ter zaključek o obstoju določenega namena storilca sodišče navede v obrazložitvi.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC0004434
ZP-1 člen 155, 155/1, 155/1-6, 67, 67/1. ZKP člen 83, 148. ZPrCP člen 107, 107/9.
nezakonit dokaz - izjava osumljenca - pouk o privilegiju zoper samoobtožbo - uživanje alkohola po prometni nesreči - upoštevanje rezultata meritve z indikatorjem alkohola
Pritožba ima sicer prav, da so “izjave - uradni zaznamki osumljencev”, dane v postopku o prekršku na kraju storitve prekrška, preden je storilec poučen o svoji ustavni pravici do molka oziroma do privilegijev zoper samoobtožbo, v procesnem smislu dokazi, na katere se sodba o prekršku ne sme opreti, saj v smislu 6. točke prvega odstavka člena 155 ZP-1 to predstavlja nedovoljen dokaz. Vendar pa za kaj takega, ko bi v konkretnem primeru obdolženec podal policiji “izjavo osumljenca”, ki bi se odrazila v zapisanem uradnem zaznamku, sploh ne gre in taka izjava iz spisovnega gradiva tudi ne izhaja. Ko je obdolženec policistom na kraju samem povedal, da je užival alkohol po nesreči, o čemer je moral biti povprašan, ni mogoče v nobenem primeru upoštevati rezultata indikatorja, kljub temu, da je preizkus z indikatorjem bil pravilno opravljen (in celo ugodnejši), temveč samo in zgolj rezultat alkoholiziranosti na podlagi opravljenega strokovnega pregleda (odvzem telesnih tekočin).
zahteva za sodno varstvo zoper odločbo o stroških - dopustnost pritožbe
Ker je sodišče prve stopnje z izpodbijano sodbo odločalo o stroških postopka, ki jih je na podlagi priglašenega stroškovnika kot prvostopenjski organ odmeril prekrškovni organ, pritožba zoper takšno sodbo ni dovoljena in jo je bilo potrebno zavreči.
ZOdv člen 17, 17/5. Odvetniška tarifa tar. št. 39.
odvetniški stroški - zastopanje v nepravdnem postopku - zadržanje zaradi prisilnega zdravljenja
Odvetnik do priglašene nagrade za storitve pregleda spisa in listin ni upravičen, ker slednja nima narave samostojne storitve. Pravilno je uporabljena tudi določba 5. odstavka 17. člena ZOdv, saj je odvetnik, postavljen po uradni dolžnosti, upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po odvetniški tarifi.
V sodni praksi se je izoblikovalo stališče, da se šteje, da je obseg nepremoženjske škode znan, ko je zaključeno zdravljenje, od katerega je realno pričakovati odpravo ali zmanjšanje škode (telesnih bolečin, zmanjšanja življenjskih aktivnosti...), stanje oškodovanca pa je stabilizirano. Zato ni pomembno, da morebiti posamezni medicinski postopki oziroma ukrepi, za katere ni ugotovljeno realno pričakovanje, da bodo imeli za posledico spremembo oškodovančevega stanja, še niso zaključeni.
stroški zagovornika v postopku namestitve osebe v varovanem oddelku socialnovarstvenega zavoda – odvetnik postavljen po uradni dolžnosti – namen zakonodajalca za določitev nižjega plačila – pojasnila o uporabi tarife
Po besedilu se določba 5. odstavka 17. člena ZOdv nanaša na vse odvetnike, postavljene po uradni dolžnosti. V to skupino sodijo tudi odvetniki, postavljeni po uradni dolžnosti v sodnih postopkih, ki tečejo na podlagi ZDZdr.
SPZ člen 40, 60. ZIZ člen 60, 60/3, 65, 65/6. ZPP člen 212.
navajanje novih dejstev in dokazov v izvršilnem postopku
Z ozirom na določbo tretjega odstavka 60. člena ZIZ v zvezi s šestim odstavkom 65. člena ZIZ, ki kot pravilo lex specialis prekluzijo pri navajanju novih dejstev ter predlaganju dokazov v pravdi za nedopustnost izvršbe, kakor je tudi predmetna, opredeljuje strožje kot 286. člen ZPP, tako da je trditve o dejstvih in v tej povezavi dokaze mogoče pravočasno ponuditi le še v vlogi, s katero tožeča stranka odgovarja na navedbe tožene stranke (upnika) v odgovoru na tožbo. Ker tožeča stranka ni pravočasno navajala, da je vodni skuter po sklenitvi kupoprodajne pogodbe prevzela v svojo dejansko oblast tako, da ga je odpeljala, čeprav sta o tem izpovedala tako tožeča stranka sama kot priča M.V., pravilno zaključilo, da tožeča stranka trditvenega in dokaznega bremena o tem, da ji je bil vodni skuter dejansko izročen v posest, ni zmogla.
pogodba o sofinanciranju – znižanje sofinanciranja – finančni popravek – nepravilnosti v postopku – nepravilnosti pri izbiri izvajalca – oddaja javnega naročila – izbira postopka oddaje javnega naročila – pogajanja brez objave – pravilnost izbire postopka javnega naročanja – oddaja javnega naročila po postopku s pogajanji brez predhodne objave – kršitev ZJN-2 – odločilno dejstvo – pogoji v postopku oddaje javnega naročila – ocena o izpolnjevanju pogojev – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče EU skozi sodno prakso oblikovalo dve jasni pravili, ki ju je potrebno upoštevati pri izbiri in vodenju postopka s pogajanji brez predhodne objave: pravila, ki urejajo uporabo postopka s pogajanji brez predhodne objave, je potrebno razlagati restriktivno, dokazno breme o tem, da obstajajo okoliščine, ki upravičujejo uporabo tega postopka, pa je na tistem, ki se želi nanje sklicevati, torej na naročniku.
Izpodbijana sodba nima nobenih ugotovitev o tem, da so bili pogoji za oddajo javnega naročila s pogajanji brez predhodne objave v postopku oddaje javnega naročila, ki ga je izvedla tožeča stranka, izpolnjeni. Manjkajo pravno pomembna dejstva o bistvenem spornem vprašanju v tej zadevi in sodbe v tem delu ni mogoče preizkusiti.
ZDR-1 člen 17, 17/3, 89, 89/1, 89/1-1, 200. ZDR člen 15, 15/3, 15/4, 29, 47, 47/2, 204. Kolektivna pogodba dejavnosti bančništva člen 34.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - sprememba kraja opravljanja dela - ukinitev poslovalnice
Tožnica je vse od odredbe do zaprtja poslovalnice A. delo osebne bančnice opravljala v tej poslovalnici, torej v drugem kraju, kot je naveden v njeni pogodbi o zaposlitvi. Glede na to, da tožnica, v kolikor se ni strinjala s spremembo kraja opravljanja dela, od tožene stranke ni pisno zahtevala, da se navedena kršitev odpravi, je šteti, da se je tožnica s spremembo kraja opravljanja dela strinjala in da sta pravdni stranki z obojestranskim izvrševanjem delovnega razmerja mimo pisnih določil pogodbe o zaposlitvi v resnici sprejeli novo pogodbo o zaposlitvi v delu, ki se je nanašal na kraj opravljanja dela. Tožnici je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi podana, ker njeno delo v poslovalnici A. zaradi zaprtja poslovalnice ni bilo več potrebno. Zaprtje poslovalnice tožene stranke oziroma ukinitev organizacijske enote je v prvem odstavku 34. člena Kolektivne pogodbe dejavnosti bančništva Slovenije naveden kot eden izmed razlogov za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov. Ker sta pravdni stranki v resnici sprejeli novo pogodbo o zaposlitvi, ki se nanaša na opravljanje dela v poslovalnici A., tožena stranka pa dela tožnice zaradi zaprtja poslovalnice A. ni več potrebovala, je zaključiti, da je podan utemeljen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi, saj tožničino delo pod pogoji iz dejansko sprejete nove pogodbe o zaposlitvi (torej v kraju A.) ni bilo več potrebno. Zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov zakonita. Pritožbeno sodišče je pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi z reintegracijskim in reparacijskim zahtevkom.
Tožeča stranka (delodajalec) od toženca (delavca) v tem individualnem delovnem sporu zahteva plačilo odškodnine zaradi kršitve konkurenčne prepovedi in kršitve prepovedi škodljivega ravnanja. Toženec naj bi kršil prepoved konkurence s tem, ko je v času delovnega razmerja pri tožeči stranki ustanovil družbo, ki se ukvarja s tožeči stranki konkurenčno dejavnostjo. Hkrati naj bi sodeloval pri aktivnostih za prodor konkurenčne družbe na rusko tržišče. Ustanovitev konkurenčne družbe, brez zatrjevanja, da je in na kakšen način je toženec preko te družbe tožeči stranki povzročil škodo v vtoževani višini, ne zadostuje za uspešno uveljavljanje odškodninskega zahtevka zaradi kršitve konkurenčne prepovedi. Domnevno sodelovanje toženca pri aktivnostih za prodor konkurenčne družbe na rusko tržišče bi lahko pomenilo ravnanje v nasprotju s konkurenčno prepovedjo, vendar tožeča stranka ravnanja toženca ne konkretizira, niti ne navaja, da ji je zaradi tega nastala škoda v vtoževani višini. Za kršitev konkurenčne prepovedi delavca se sicer ne zahteva, da delodajalcu nastane škoda, vendar mora delodajalec, ki zahteva povračilo škode od delavca v pravdnem postopku, zatrjevati in dokazati njen obstoj. Zatrjevati in dokazati pa mora tudi protipravno ravnanje delavca (ravnanjem v nasprotju s prepovedjo konkurence), ki mora biti ustrezno konkretizirano, ter vzročno zvezo med delavčevim protipravnim ravnanjem in nastalo škodo. Navedenega tožeča stranka v tem postopku ni storila, zato tožbeni zahtevek na plačilo odškodnine iz tega naslova ni utemeljen.
IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
VDS0014855
ZPP člen 18, 18/2. ZDSS-1 člen 70, 70/1, 70/1-1, 70/4, 72, 72/2. ZIZ člen 267. ZPIZ-2 člen 194, 194/4. ZdavP-2 člen 146, 153, 154.
začasna odredba - sodna pristojnost
Sodišče prve stopnje je zmotno zaključilo, da zaradi uvedene upravne izvršbe ni sodne pristojnosti za meritorno odločanje o predlagani začasni odredbi. Ker je socialno sodišče stvarno pristojno za presojo pravilnosti in zakonitosti upravnega akta, ki predstavlja izvršilni naslov v uvedeni upravni izvršbi, ni mogoče izključiti sodne pristojnosti. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0014510
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 131/1, 171. ZVZD člen 5.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - zavarovalnica - krivdna odgovornost - soprispevek
Tožnica se je poškodovala na delu pri prvotoženi stranki (delodajalcu), ko je z roko posegla v območje polnilnega stroja skozi majhno odprtino pod zaščitnimi vrati v času delovanja stroja oziroma v času, ko so bila zaščitna vrata zaprta. Pri tem je roko potisnila v predel varilne čeljusti, kar je povzročilo, da ji je varilna čeljust stisnila prste, tako da si je poškodovala tri prste na levi roki. Delavci so morali zastoje na pakirnem stroju zaradi težav s folijo odpravljati sami, in sicer ročno, saj se drugače ni dalo. Prvotožena stranka pa je takšno prakso izvajanja dela dopuščala. Tožnica zastoja ni mogla odpravljati drugače, kot na opisani način ter je kljub poseganju v stroj na mestu, ki je za to predvideno, obstajala možnost oziroma je bilo mogoče seči v stroj pregloboko, kar pomeni, da tožena stranka ni izpolnila svoje obveznosti iz 5. člena ZVZD. Zato je podana krivdna odškodninska odgovornost prvotožene stranke za nastalo nezgodo. Ker je tožnica ravnala tako, kot je bilo pri prvotoženi stranki običajno, znaša njen soprispevek k nastanku škode 30 %.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VDS0014419
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 149, 150, 153, 153/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - absolutna bistvena kršitev določb postopka - policist
Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi pravilno ugotovilo, da tožnik (policist) ravnanja iskane osebe in ljudi v romski skupnosti ni mogel nadzorovati, tako da je sam dogodek predstavljal povečano nevarnost, kar bi lahko bila podlaga za obstoj objektivne odškodninske odgovornosti druge toženke (tožnikovega delodajalca). Vendar pa je preuranjeno sklenilo, da je druga toženka prosta odgovornosti, ker je škoda nastala izključno zaradi tožnikovih nepravilnosti pri izvrševanju delovnih obveznosti v zvezi z akcijo prijetja iskane osebe, saj je to ugotovitev sprejelo zgolj na podlagi izpovedi tožnika in listinskih dokazov. Tožnik v pritožbi utemeljeno uveljavlja, da so njegove trditve glede poteka akcije prijetja iskane osebe drugačne od ugotovitev sodišča prve stopnje, to pa v razlogih sodbe ni pojasnilo, zakaj je sledilo listinskim dokazom (ti so po svoji vsebini uradni zaznamki oziroma zapisniki o razgovorih). Zaradi tega dokazne ocene sodišča prve stopnje ni mogoče preizkusiti in je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
ZDR člen 81, 81/3, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-2, 118.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev delovnih obveznosti
Tožena stranka je tožnici v izredni odpovedi očitala kršenje obveznosti vnaprejšnjega pisnega obveščanja imetnikov licenc o preteku dovoljenj, kršenje dolžnosti v zvezi z vpisom jezikovnega pooblastila v licence in kršenje vodenja evidence glede licenc. S svojim ravnanjem naj bi tožnica naklepoma ali iz hude malomarnosti huje kršila pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja. Ker tožena stranka očitanih kršitev ni dokazala, ni obstajal utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
pogodba o delitvi stroškov – pogodba o medsebojnih razmerjih – ključ delitve stroškov – posel izrednega upravljanja
Sprememba ključa delitve stroškov odstopa od zakonsko predvidenega in predstavlja neposreden poseg v lastninska upravičenja etažnih lastnikov. Delitev stroškov v sporni pogodbi zato predstavlja posel izrednega upravljanja, za katerega se zahteva soglasje vseh (in ne le večine) etažnih lastnikov.
Tožnica je v tem individualnem delovnem sporu od tožene stranke (bivšega delodajalca) zahtevala plačilo odškodnine za poškodbo, ki ji je nastala v času kondicijskega treninga pri teku navzdol po makadamski poti. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da toženi stranki ni mogoče očitati objektivne niti krivdne odškodninske odgovornosti. Vojaške dejavnosti same po sebi niso nevarne, pa tudi dejavnosti, pri kateri se je poškodovala tožnica, ni mogoče šteti za nevarno. Šlo je za običajni kondicijski trening, in sicer za tek navzdol po makadamski poti, široki tri metre in z manjšim naklonom (4 - 5 %). Teren je bil suh, tožnica je bila primerno športno oblečena in obuta ter kondicijsko dobro pripravljena. Dejstvo, da je bila pot razbrazdana od vode in na njej kamenje predstavlja tveganje, ki ga je mogoče nadzorovati. Poleg tega je bila proga primerna, tek je bil izveden s primerno stopnjo intenzivnosti in zahtevnosti, oseba, ki je vodila trening, pa je bila zanj strokovno usposobljena. Tako ni podana niti protipravnost ravnanja tožene stranke niti vzročna zveza med zatrjevanimi kršitvami (tek izven vojašnice, v popoldanskem času in strokovno usposobljen učitelj) ter nastalim škodnim dogodkom. Zato tožbeni zahtevek na plačilo odškodnine iz naslova nezgode pri delu ni utemeljen.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičena odsotnost z dela - obveščanje delodajalca o odsotnosti
Tožena stranka je tožniku podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga po 4. alineji 1. odstavka 110. člena ZDR-1. Očitala mu je, da je neupravičeno izostal z dela od 13. 8. 2013 do 21. 8. 2013 in o razlogih za svojo odsotnost ni obvestil delodajalca, čeprav bi to moral in mogel storiti. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da tožnik ni storil očitane kršitve po 4. alineji 1. odstavka 110. člena ZDR-1, saj je bil tožnik v spornem obdobju neprekinjeno v bolniškem staležu, in sicer od 4. 6. 2013 do 31. 8. 2013. Res je, da je odločba ZZZS določala, da je tožnik od 13. 8. 2013 zmožen za delo, vendar je bila navedena odločba odpravljena in spremenjena tako, da je bil tožnik od 13. 8. 2013 do 31. 8. 2013 nezmožen za delo. Tožnik pa je o vsakem obisku pri zdravniku o tem obvestil tudi delodajalca. Tožniku tako ni mogoče očitati, da je kršil določbo obveščanja delodajalca o razlogih za odsotnost. Zato izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni zakonita.
Uredba o kriterijih za določitev položajnega dodatka za javne uslužbence člen 3, 3/1, 3/2.
položajni dodatek - notranja organizacijska enota
V skladu s prvim odstavkom 3. člena Uredbe o kriterijih za določitev položajnega dodatka za javne uslužbence je položajni dodatek del plače, ki pripada javnemu uslužbencu, ki izvršuje pooblastila v zvezi z vodenjem, usklajevanjem in izvajanjem dela v notranji organizacijski enoti, vrednotenje teh nalog pa ni vključeno v osnovno plačo delovnega mesta ali naziva. Za notranjo organizacijsko enoto se šteje enota, ki je kot taka določena z zakonom, podzakonskim aktom ali s splošnim ali drugim aktom delodajalca. Ker tožena stranka avtoparka, katerega vodja je tožnik, s formacijo nima opredeljenega kot notranje organizacijske enote, tožnik ni upravičen do položajnega dodatka.