pogodba o delitvi stroškov – pogodba o medsebojnih razmerjih – ključ delitve stroškov – posel izrednega upravljanja
Sprememba ključa delitve stroškov odstopa od zakonsko predvidenega in predstavlja neposreden poseg v lastninska upravičenja etažnih lastnikov. Delitev stroškov v sporni pogodbi zato predstavlja posel izrednega upravljanja, za katerega se zahteva soglasje vseh (in ne le večine) etažnih lastnikov.
Tožnica je v tem individualnem delovnem sporu od tožene stranke (bivšega delodajalca) zahtevala plačilo odškodnine za poškodbo, ki ji je nastala v času kondicijskega treninga pri teku navzdol po makadamski poti. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da toženi stranki ni mogoče očitati objektivne niti krivdne odškodninske odgovornosti. Vojaške dejavnosti same po sebi niso nevarne, pa tudi dejavnosti, pri kateri se je poškodovala tožnica, ni mogoče šteti za nevarno. Šlo je za običajni kondicijski trening, in sicer za tek navzdol po makadamski poti, široki tri metre in z manjšim naklonom (4 - 5 %). Teren je bil suh, tožnica je bila primerno športno oblečena in obuta ter kondicijsko dobro pripravljena. Dejstvo, da je bila pot razbrazdana od vode in na njej kamenje predstavlja tveganje, ki ga je mogoče nadzorovati. Poleg tega je bila proga primerna, tek je bil izveden s primerno stopnjo intenzivnosti in zahtevnosti, oseba, ki je vodila trening, pa je bila zanj strokovno usposobljena. Tako ni podana niti protipravnost ravnanja tožene stranke niti vzročna zveza med zatrjevanimi kršitvami (tek izven vojašnice, v popoldanskem času in strokovno usposobljen učitelj) ter nastalim škodnim dogodkom. Zato tožbeni zahtevek na plačilo odškodnine iz naslova nezgode pri delu ni utemeljen.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - organizacijski razlog - ekonomski razlog - strukturni razlog - odpoved večjemu številu delavcev
Sodišče v zvezi z reorganizacijo poslovanja ni pristojno presojati, ali je sprememba v organizaciji delodajalca potrebna in smotrna. Organizacijske rešitve v zvezi z ekonomsko uspešnostjo poslovanja so prepuščene avtonomni odločitvi delodajalca, sodišče pa lahko v zvezi s tem preverja le, ali je bila reorganizacija navidezna.
Tožena stranka je s programom razreševanja presežnih delavcev ukinila celotno organizacijsko enoto in s tem tudi vseh sedem delovnih mest notranji kontrolor v poslovni mreži (ki ga je zasedal tudi tožnik). Del nalog ukinjene organizacijske enote je tožena stranka prenesla na drugo organizacijsko enoto, preostale naloge pa je nehala izvajati. S tem je tožena stranka dokazala, da je bila reorganizacija dejansko izvedena. Dejstvo, da je bil tožnik z dnem 1. 7. 2013, po ukinitvi delovnega mesta notranjega kontrolorja v poslovni mreži, premeščen v novoustanovljeno organizacijsko enoto, ne pomeni, da potreba po njegovem delu pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi ni prenehala. Tožnik je namreč v novoustanovljeni organizacijski enoti opravljal dela izključno po odredbi nadrejenih in ne del konkretnega delovnega mesta. Tožnikovo delo v novi organizacijski enoti je v septembru 2013 postalo nepotrebno, saj je takrat novoustanovljena organizacijska enota začela polno delati in je potreba po njegovem delu pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi dokončno prenehala. Tožena stranka je tako dokazala, da je obstajal utemeljen poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku po prvi alineji prvega odstavka 89. člena ZDR-1. Zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zakonita.
Prenehanje terjatve na podlagi materialnopravnega pobotnega ugovora je možno v skladu s 311. členom OZ, če se obe terjatvi glasita na denar ali na druge nadomestne stvari iste vrste in iste kakovosti in če sta obe zapadli. Glede na to, da upnik zavrača odgovornost za škodo (ugotavljanje notifikacije pa je lahko le stvar pravdnega postopka), je nasprotna terjatev tretjega dolžnika sporna in ni zapadla. Tretji dolžnik tako ne razpolaga z izvršilnim naslovom zoper upnika, na podlagi katerega bi lahko svojo terjatev pobotal v izvršbi.
Tožeča stranka (delodajalec) od toženca (delavca) v tem individualnem delovnem sporu zahteva plačilo odškodnine zaradi kršitve konkurenčne prepovedi in kršitve prepovedi škodljivega ravnanja. Toženec naj bi kršil prepoved konkurence s tem, ko je v času delovnega razmerja pri tožeči stranki ustanovil družbo, ki se ukvarja s tožeči stranki konkurenčno dejavnostjo. Hkrati naj bi sodeloval pri aktivnostih za prodor konkurenčne družbe na rusko tržišče. Ustanovitev konkurenčne družbe, brez zatrjevanja, da je in na kakšen način je toženec preko te družbe tožeči stranki povzročil škodo v vtoževani višini, ne zadostuje za uspešno uveljavljanje odškodninskega zahtevka zaradi kršitve konkurenčne prepovedi. Domnevno sodelovanje toženca pri aktivnostih za prodor konkurenčne družbe na rusko tržišče bi lahko pomenilo ravnanje v nasprotju s konkurenčno prepovedjo, vendar tožeča stranka ravnanja toženca ne konkretizira, niti ne navaja, da ji je zaradi tega nastala škoda v vtoževani višini. Za kršitev konkurenčne prepovedi delavca se sicer ne zahteva, da delodajalcu nastane škoda, vendar mora delodajalec, ki zahteva povračilo škode od delavca v pravdnem postopku, zatrjevati in dokazati njen obstoj. Zatrjevati in dokazati pa mora tudi protipravno ravnanje delavca (ravnanjem v nasprotju s prepovedjo konkurence), ki mora biti ustrezno konkretizirano, ter vzročno zvezo med delavčevim protipravnim ravnanjem in nastalo škodo. Navedenega tožeča stranka v tem postopku ni storila, zato tožbeni zahtevek na plačilo odškodnine iz tega naslova ni utemeljen.
IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
VDS0014855
ZPP člen 18, 18/2. ZDSS-1 člen 70, 70/1, 70/1-1, 70/4, 72, 72/2. ZIZ člen 267. ZPIZ-2 člen 194, 194/4. ZdavP-2 člen 146, 153, 154.
začasna odredba - sodna pristojnost
Sodišče prve stopnje je zmotno zaključilo, da zaradi uvedene upravne izvršbe ni sodne pristojnosti za meritorno odločanje o predlagani začasni odredbi. Ker je socialno sodišče stvarno pristojno za presojo pravilnosti in zakonitosti upravnega akta, ki predstavlja izvršilni naslov v uvedeni upravni izvršbi, ni mogoče izključiti sodne pristojnosti. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.
ZSV člen 100, 100/1. ZUPJS člen 6, 10, 10/1, 10/2, 10/10. ZZZDR člen 123, 123-1, 123-2, 123-3. URS člen 54, 54/1.
institucionalno varstvo - plačilo - invalid - otrok - samska oseba - podaljšana roditeljska pravica - obveznost preživljanja
Kljub temu, da je bila staršem upravičenke podaljšana roditeljska pravica po njeni polnoletnosti, ne obstaja obveznost staršev v smislu preživljanja. To pomeni, da se upravičenka v konkretni zadevi šteje kot samska oseba iz 10. odstavka 10. člena ZUPJS in se njenih staršev pri ugotavljanju materialnega položaja upravičenke v zvezi z odločanjem o oprostitvi plačila institucionalnega varstva ne upošteva.
ZDR-1 člen 94, 94/3, 108, 108/2, 108/2-2, 111, 111/1, 111/3.
izredna odpoved s strani delavca - odpravnina za primer odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - odškodnina najmanj v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka
Tožnik je v tem individualnem delovnem sporu vtoževal odpravnino, določeno za primer redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, in odškodnino v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka na podlagi tretjega odstavka 111. člena ZDR-1, ker je toženi stranki podal izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po prvem odstavku 111. člena ZDR-1. Tožena stranka tožniku trikrat zaporedoma ni izplačala plačila za delo ob zakonsko oziroma pogodbeno dogovorjenem roku. Zato je bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi podana skladno z določbo 111. člena ZDR-1, s tem pa je bil podan tudi pravni temelj za odločanje o vtoževani odpravnini in odškodnini, ki sta opredeljeni v tretjem odstavku 111. člena ZDR.
finančni leasing – sale and lease back – poslovni najem – povračilo vlaganj v nepremičnino – neupravičena obogatitev
Sale and lease back je namreč gospodarsko pravna operacija, na podlagi katere določena oseba (praviloma podjetnik) proda drugi osebi (praviloma banki ali finančni organizaciji) določena osnovna sredstva in se hkrati dogovori, da bo prodana sredstva vzela nazaj v lizing, tako da jih bo lahko poslovno izkoristila in nadaljevala proizvodnjo. To pravno operacijo je sodišče prve stopnje tudi pravilno ocenilo kot enoten posel. Z ekonomskega vidika predstavlja sale and lease back enotno operacijo, s pravnega vidika pa predstavljata prodajna pogodba in leas back povezani pogodbi.
obračun za delo izvršitelja - odmera stroškov dolžniku
Dolžnik v postopku do dokončnosti obračuna nima vpliva na to, kako izvršitelj obračunava terjatev, saj samega obračuna ne more grajati, ker gre do takrat zgolj za razmerje med upnikom in izvršiteljem in je upnik tisti, ki plača stroške izvršbe, povrnitev katerih pa lahko zahteva le preko sodišča tako, da le-to izda sklep o njihovi odmeri in jih naloži v poplačilo dolžniku.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - organizacijski razlog - ukinitev delovnega mesta
Sodišče prve stopnje je utemeljeno zaključilo, da je bila tožnici podana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zato, ker je prišlo pri toženi stranki do reorganizacije dela, zaradi česar se je tožena stranka odločila tožničino delovno mesto „računovodja in knjigovodja“ ukiniti in to delo prenesti na zunanjega izvajalca. Ostala dela, ki jih je opravljala tožnica (dela administrativne narave), pa je v nadaljevanju opravljal zakoniti zastopnik tožene stranke. S tem je postalo delo tožnice pod pogoji iz njene pogodbe o zaposlitvi zaradi organizacijskih razlogov nepotrebno, kar predstavlja utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. alineji člena 89/1 ZDR-1.
ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071080
OZ člen 171. ZPP člen 14, 156, 156/1, 347, 347/2.
odškodninska odgovornost – zavarovalni kasko – ponovna prijava škodnega dogodka – kaznivo dejanje goljufije – identično dejansko stanje – soprispevek – zavarovanje že poškodovanega vozila – nezadostna skrbnost zavarovalnice – glavna obravnava pred sodiščem druge stopnje – ponovitev nekaterih že izvedenih dokazov – odločitev o stroških postopka – separatni stroški – preložitev naroka
Tožeča stranka je s svojim ravnanjem soprispevala k nastanku škode, njen soprispevek pa je sodišče odmerilo na eno polovico. Tožeča stranka je nedvomno zavarovala že poškodovano vozilo, pri čemer je ogled opravila bodisi površno, bodisi ga sploh ni opravila, v vsakem primeru pa ni ravnala s tako skrbnostjo, kot bi morala ravnati. Tožena stranka pa je tista, ki je po zavrnitvi zahtevka ob ponovni prijavi popravila datum škodnega dogodka in tožečo stranko zavedla, da je do škodnega dogodka prišlo po sklenitvi zavarovalne pogodbe.
ZST-1 člen 11, 11/1, 11/3, 11/4, 12, 12/4. ZPP člen 212.
sodna taksa - oprostitev plačila - premoženjsko stanje
Oprostitev plačila sodne takse je mogoča, če bi bila s plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama stranka ali se preživljajo njeni družinski člani (1. odstavek 11. člena ZST-1). Ker tožeča stranka s predloženimi podatki o njenem premoženjskem stanju ni uspela izkazati, da bi takojšnje plačilo odmerjene sodne takse resno ogrozilo njeno dejavnost, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da ne izpolnjuje pogojev za oprostitev plačila sodnih taks.
S točko II. izreka sklepa je sodišče prve stopnje tožeči stranki že naložilo plačilo sodne takse v znesku 306,00 EUR, plačilnega naloga pa predhodno ni izdalo. Takšno ravnanje sodišča prve stopnje je v nasprotju s prvim odstavkom 34. člena ZST-1, ki sodišču nalaga, da najprej izda plačilni nalog, zoper katerega ima zavezanec še pravico do vložitve ugovora (34.a člen ZST-1). Ohranitev točke II izreka prvostopenjskega sklepa v veljavi bi pomenila, da je tožeči stranki odvzeta pravica do ugovora. Zato je pritožbeno sodišče točko II izreka prvostopenjskega sklepa razveljavilo.
SPZ člen 148, 148/1, 154, 154/3. ZFPPIPP člen 19, 19/1. ZIZ člen 19, 21.
ugovor - preizkus utemeljenosti ugovora - obstoj in primernost izvršilnega naslova - formalna in materialna pravnomočnost sodne odločbe - nadaljevanje izvršbe po sklepu stečajnega sodišča - zastaranje hipoteke
Določilo prvega odstavka 17. člena ZIZ ima (v povezavi s prvim odstavkom 44. člena ZIZ, ki določa obvezne sestavine predloga za izvršbo), procesnopravno in materialnopravno vsebino. Prva se nanaša na izvršilni naslov kot procesno predpostavko, druga pa na presojo, ali obstoji upnikovo materialno pravno upravičenje, dolžnikova obveznost, obstoj, veljavnost in zapadlost terjatve iz izvršilnega naslova, kar je vse pomembno pri odločitvi o utemeljenosti predloga za izvršbo.
invalid III. kategorije - stroški postopka - delni uspeh v postopku
Tožnik sicer ni uspel z delom zahtevka, to je s priznanjem časovne razbremenitve pri delu (v zvezi z ugotovljeno III. kategorijo invalidnosti), vendar je sodišče prve stopnje ob ugotovitvi, da so potrebne dodatne omejitve v zvezi z delom in ker teh omejitev izpodbijani odločbi nista vsebovali, utemeljeno odpravilo izpodbijani odločbi ter tožniku priznalo pravico do premestitve z dodatnimi omejitvami pri delu. Tožnik je tako z delom svojega zahtevka uspel v višini 50 %, zato mu je sodišče prve stopnje skladno z uspehom v postopku utemeljeno priznalo povračilo stroškov postopka.
najemnina - stroški s sanacijo - stroški vlaganj - pobot - potrebno popravilo nepremičnine - koristna popravila - primeren rok
Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da je bil morebiti rok res prekratek, da bi se dela v njem tudi zaključila, da pa je bil vsekakor primeren, da bi v tem roku lahko tožeča stranka pristopila k dejanskemu pričetku sanacije. Nikjer torej ni ugotovilo, da je bil postavljen rok prekratek, ampak je življenjsko logično (in v prid najemodajalcu) pravni standard o primernosti roka zapolnilo z razlago, da je bil primeren za začetek del sanacije.
V tem socialnem sporu tožeča stranka od toženca uveljavlja vračilo štipendije, ker toženec ni izpolnil obveznosti iz odločbe o dodelitvi štipendije. Gre za verzijsko terjatev na temelju izvensodne poravnave, sklenjene med tožečo in toženo stranko. Iz poravnave izhaja, da toženec ni izpolnil obveznosti iz odločbe o dodelitvi štipendije, saj ni predložil dokazil o dokončanju letnika za šolsko leto in se zato namen, zaradi katerega mu je bila izplačana štipendija, ni uresničil. V skladu s 3. odstavkom 190. člena OZ je tisti, ki nekaj prejme glede na podlago, ki se ni uresničila, dolžan prejeto vrniti. Zato je tožbeni zahtevek, s katerim tožeča stranka od toženca uveljavlja vračilo neupravičeno pridobljenih sredstev iz naslova štipendije, utemeljen.
Uredba o kriterijih za določitev položajnega dodatka za javne uslužbence člen 3, 3/1, 3/2.
položajni dodatek - notranja organizacijska enota
V skladu s prvim odstavkom 3. člena Uredbe o kriterijih za določitev položajnega dodatka za javne uslužbence je položajni dodatek del plače, ki pripada javnemu uslužbencu, ki izvršuje pooblastila v zvezi z vodenjem, usklajevanjem in izvajanjem dela v notranji organizacijski enoti, vrednotenje teh nalog pa ni vključeno v osnovno plačo delovnega mesta ali naziva. Za notranjo organizacijsko enoto se šteje enota, ki je kot taka določena z zakonom, podzakonskim aktom ali s splošnim ali drugim aktom delodajalca. Ker tožena stranka avtoparka, katerega vodja je tožnik, s formacijo nima opredeljenega kot notranje organizacijske enote, tožnik ni upravičen do položajnega dodatka.
ZDR člen 81, 81/3, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-2, 118.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev delovnih obveznosti
Tožena stranka je tožnici v izredni odpovedi očitala kršenje obveznosti vnaprejšnjega pisnega obveščanja imetnikov licenc o preteku dovoljenj, kršenje dolžnosti v zvezi z vpisom jezikovnega pooblastila v licence in kršenje vodenja evidence glede licenc. S svojim ravnanjem naj bi tožnica naklepoma ali iz hude malomarnosti huje kršila pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja. Ker tožena stranka očitanih kršitev ni dokazala, ni obstajal utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
napoved pritožbe kot procesna predpostavka - nedovoljena pritožba
Ker je glede na zakonske določbe napoved pritožbe procesna predpostavka, pravdna stranka pa ne napove pritožbe v določenem (oziroma predpisanem (8 dnevnem roku)) po prejemu sodbe prve stopnje iz prvega odstavka 496. člena ZPP, je pritožba zoper sodbo prve stopnje iz četrtega odstavka 496. člena ZPP (sodbo s popolno oziroma polno obrazložitvijo) nedovoljena.