V tem socialnem sporu tožeča stranka od toženca uveljavlja vračilo štipendije, ker toženec ni izpolnil obveznosti iz odločbe o dodelitvi štipendije. Gre za verzijsko terjatev na temelju izvensodne poravnave, sklenjene med tožečo in toženo stranko. Iz poravnave izhaja, da toženec ni izpolnil obveznosti iz odločbe o dodelitvi štipendije, saj ni predložil dokazil o dokončanju letnika za šolsko leto in se zato namen, zaradi katerega mu je bila izplačana štipendija, ni uresničil. V skladu s 3. odstavkom 190. člena OZ je tisti, ki nekaj prejme glede na podlago, ki se ni uresničila, dolžan prejeto vrniti. Zato je tožbeni zahtevek, s katerim tožeča stranka od toženca uveljavlja vračilo neupravičeno pridobljenih sredstev iz naslova štipendije, utemeljen.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičena odsotnost z dela - obveščanje delodajalca o odsotnosti
Tožena stranka je tožniku podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga po 4. alineji 1. odstavka 110. člena ZDR-1. Očitala mu je, da je neupravičeno izostal z dela od 13. 8. 2013 do 21. 8. 2013 in o razlogih za svojo odsotnost ni obvestil delodajalca, čeprav bi to moral in mogel storiti. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da tožnik ni storil očitane kršitve po 4. alineji 1. odstavka 110. člena ZDR-1, saj je bil tožnik v spornem obdobju neprekinjeno v bolniškem staležu, in sicer od 4. 6. 2013 do 31. 8. 2013. Res je, da je odločba ZZZS določala, da je tožnik od 13. 8. 2013 zmožen za delo, vendar je bila navedena odločba odpravljena in spremenjena tako, da je bil tožnik od 13. 8. 2013 do 31. 8. 2013 nezmožen za delo. Tožnik pa je o vsakem obisku pri zdravniku o tem obvestil tudi delodajalca. Tožniku tako ni mogoče očitati, da je kršil določbo obveščanja delodajalca o razlogih za odsotnost. Zato izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni zakonita.
OZ člen 251, 251/5. ZPP člen 212, 286, 286/4, 286/5.
pogodbeno opravljeno delo - projektna dokumentacija - zamuda - pogodbena kazen - trditveno in dokazno breme
Upnik ne more zahtevati pogodbene kazni zaradi zamude, če je sprejel izpolnitev obveznosti, pa ni nemudoma sporočil dolžniku, da si pridržuje pravico do pogodbene kazni (peti odstavek 251. člena Obligacijskega zakonika, v nadaljevanju: OZ). V tej zvezi tudi niso pravno pomembne morebitne napake projektne dokumentacije, marveč je pravno pomembno, ali je upnik sprejel izpolnitev dolžnika. Glede napak, ki jih je upnik ugotovil kasneje, ima namreč upnik druge (jamčevalne, odškodninske) zahtevke, kot je to pravilno obrazložilo sodišče prve stopnje v izpodbijani sodni odločbi.
pogodba o delitvi stroškov – pogodba o medsebojnih razmerjih – ključ delitve stroškov – posel izrednega upravljanja
Sprememba ključa delitve stroškov odstopa od zakonsko predvidenega in predstavlja neposreden poseg v lastninska upravičenja etažnih lastnikov. Delitev stroškov v sporni pogodbi zato predstavlja posel izrednega upravljanja, za katerega se zahteva soglasje vseh (in ne le večine) etažnih lastnikov.
Tožnica je v tem individualnem delovnem sporu od tožene stranke (bivšega delodajalca) zahtevala plačilo odškodnine za poškodbo, ki ji je nastala v času kondicijskega treninga pri teku navzdol po makadamski poti. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da toženi stranki ni mogoče očitati objektivne niti krivdne odškodninske odgovornosti. Vojaške dejavnosti same po sebi niso nevarne, pa tudi dejavnosti, pri kateri se je poškodovala tožnica, ni mogoče šteti za nevarno. Šlo je za običajni kondicijski trening, in sicer za tek navzdol po makadamski poti, široki tri metre in z manjšim naklonom (4 - 5 %). Teren je bil suh, tožnica je bila primerno športno oblečena in obuta ter kondicijsko dobro pripravljena. Dejstvo, da je bila pot razbrazdana od vode in na njej kamenje predstavlja tveganje, ki ga je mogoče nadzorovati. Poleg tega je bila proga primerna, tek je bil izveden s primerno stopnjo intenzivnosti in zahtevnosti, oseba, ki je vodila trening, pa je bila zanj strokovno usposobljena. Tako ni podana niti protipravnost ravnanja tožene stranke niti vzročna zveza med zatrjevanimi kršitvami (tek izven vojašnice, v popoldanskem času in strokovno usposobljen učitelj) ter nastalim škodnim dogodkom. Zato tožbeni zahtevek na plačilo odškodnine iz naslova nezgode pri delu ni utemeljen.
pogodba o sofinanciranju – znižanje sofinanciranja – finančni popravek – nepravilnosti v postopku – nepravilnosti pri izbiri izvajalca – oddaja javnega naročila – izbira postopka oddaje javnega naročila – pogajanja brez objave – pravilnost izbire postopka javnega naročanja – oddaja javnega naročila po postopku s pogajanji brez predhodne objave – kršitev ZJN-2 – odločilno dejstvo – pogoji v postopku oddaje javnega naročila – ocena o izpolnjevanju pogojev – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče EU skozi sodno prakso oblikovalo dve jasni pravili, ki ju je potrebno upoštevati pri izbiri in vodenju postopka s pogajanji brez predhodne objave: pravila, ki urejajo uporabo postopka s pogajanji brez predhodne objave, je potrebno razlagati restriktivno, dokazno breme o tem, da obstajajo okoliščine, ki upravičujejo uporabo tega postopka, pa je na tistem, ki se želi nanje sklicevati, torej na naročniku.
Izpodbijana sodba nima nobenih ugotovitev o tem, da so bili pogoji za oddajo javnega naročila s pogajanji brez predhodne objave v postopku oddaje javnega naročila, ki ga je izvedla tožeča stranka, izpolnjeni. Manjkajo pravno pomembna dejstva o bistvenem spornem vprašanju v tej zadevi in sodbe v tem delu ni mogoče preizkusiti.
ZDR-1 člen 17, 17/3, 89, 89/1, 89/1-1, 200. ZDR člen 15, 15/3, 15/4, 29, 47, 47/2, 204. Kolektivna pogodba dejavnosti bančništva člen 34.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - sprememba kraja opravljanja dela - ukinitev poslovalnice
Tožnica je vse od odredbe do zaprtja poslovalnice A. delo osebne bančnice opravljala v tej poslovalnici, torej v drugem kraju, kot je naveden v njeni pogodbi o zaposlitvi. Glede na to, da tožnica, v kolikor se ni strinjala s spremembo kraja opravljanja dela, od tožene stranke ni pisno zahtevala, da se navedena kršitev odpravi, je šteti, da se je tožnica s spremembo kraja opravljanja dela strinjala in da sta pravdni stranki z obojestranskim izvrševanjem delovnega razmerja mimo pisnih določil pogodbe o zaposlitvi v resnici sprejeli novo pogodbo o zaposlitvi v delu, ki se je nanašal na kraj opravljanja dela. Tožnici je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi podana, ker njeno delo v poslovalnici A. zaradi zaprtja poslovalnice ni bilo več potrebno. Zaprtje poslovalnice tožene stranke oziroma ukinitev organizacijske enote je v prvem odstavku 34. člena Kolektivne pogodbe dejavnosti bančništva Slovenije naveden kot eden izmed razlogov za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov. Ker sta pravdni stranki v resnici sprejeli novo pogodbo o zaposlitvi, ki se nanaša na opravljanje dela v poslovalnici A., tožena stranka pa dela tožnice zaradi zaprtja poslovalnice A. ni več potrebovala, je zaključiti, da je podan utemeljen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi, saj tožničino delo pod pogoji iz dejansko sprejete nove pogodbe o zaposlitvi (torej v kraju A.) ni bilo več potrebno. Zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov zakonita. Pritožbeno sodišče je pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi z reintegracijskim in reparacijskim zahtevkom.
ZSV člen 100, 100/1. ZUPJS člen 6, 10, 10/1, 10/2, 10/10. ZZZDR člen 123, 123-1, 123-2, 123-3. URS člen 54, 54/1.
institucionalno varstvo - plačilo - invalid - otrok - samska oseba - podaljšana roditeljska pravica - obveznost preživljanja
Kljub temu, da je bila staršem upravičenke podaljšana roditeljska pravica po njeni polnoletnosti, ne obstaja obveznost staršev v smislu preživljanja. To pomeni, da se upravičenka v konkretni zadevi šteje kot samska oseba iz 10. odstavka 10. člena ZUPJS in se njenih staršev pri ugotavljanju materialnega položaja upravičenke v zvezi z odločanjem o oprostitvi plačila institucionalnega varstva ne upošteva.
IZVRŠILNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO– CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070971
ZIZ člen 64, 64/1, 65, 65/3, 168, 168/1, 170, 170/1, 170/2. ZPP člen 11, 154, 154/1, 155, 155/1.
sklep o izvršbi – zaznamba sklepa o izvršbi – prisilna hipoteka – izločitvena pravda – tožba na ugotovitev nedopustnosti izvršbe – pravica tretjega, ki preprečuje izvršbo – lastninska pravica – pridobitev lastninske pravice – skupno premoženje – posebno premoženje – sporazum o priznanju lastninske pravice – pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice – vknjižba v zemljiško knjigo – odločitev o stroških postopka – potrebnost odgovora na prvo pritožbo
Tožnica ni uspela dokazati, da je lastninsko pravico na sporni nepremičnini pridobila, preden je toženka pridobila zastavno pravico.
premestitev javnega uslužbenca - premestitev - pogoji za premestitev - učinkovitejše delo organa - subjektivni razlogi
ZJU v prvem odstavku 147. člena določa, da se javni uslužbenec v okviru istega delodajalca premesti na drugo delovno mesto zaradi delovnih potreb (brez soglasja) ali s soglasjem oziroma na lastno željo. Zaradi delovnih potreb se po 3. točki prvega odstavka 149. člena ZJU javni uslužbenec premesti na prosto uradniško delovno mesto oziroma strokovno tehnično delovno mesto pri istem ali drugem organu, če predstojnik oceni, da je mogoče na ta način zagotoviti učinkovitejše oziroma smotrnejše delo organa. Tožena stranka ni dokazala, da je bila premestitev tožnika na drugo delovno mesto potrebna zaradi zagotovitve učinkovitejšega oz. smotrnejšega dela organa (policije), temveč je bil tožnik premeščen zaradi subjektivnih razlogov, zato je tožbeni zahtevek na razveljavitev sklepa tožene stranke o premestitvi tožnika na drugo delovno mesto, potrjenega s sklepom Komisije za pritožbe, utemeljen.
Sodišče prve stopnje pri ugotavljanju toženčevega mesečnega dohodka ni upoštevalo dela prejetih dnevnic, čeprav sodna praksa tudi del dnevnic prišteva k dohodku preživninskega zavezanca.
Otroški dodatek po stališču novejše sodne prakse toženčeve preživninske obveznosti ne zmanjšuje.
Tožeča stranka je priznala uporabo spornih blagovnih znamk tožene stranke za vse storitve, ki so navedene v tožbenem zahtevku, imenovala pa jih je znaki.
Bistvena kršitev določb postopka je podana takrat, kadar sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih, na katere je sodišče prve stopnje oprlo svojo odločitev, ne pa takrat, kadar enoznačno razume dvoumne navedbe tožeče stranke.
Prvotožena stranka, ki svojih obveznosti ni izpolnila, mora skladno s kreditno pogodbo in 1065. členom ZOR dolgovani znesek kredita vrniti, skupaj z obrestmi in stroški. Drugotožena stranka pa je k plačilu zavezana kot porok na podlagi podpisa poroštvene izjave, s katero se je zavezala kot solidarni porok in plačnik in tako odgovarja v skladu s 1012. in 1019. členom OZ enako kot glavni dolžnik.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0073628
ZPP člen 2, 2/1, 285, 319, 319/3. OZ člen 116, 190, 190/3.
nemožnost izpolnitve – razveza pogodbe – vračanje neupravičeno pridobljenega – obogatitveni zahtevek – neizkazana višina tožbenega zahtevka – pobotni ugovor – zmotna opredelitev trditev kot pobotni ugovor – materialno procesno vodstvo – odpadla podlaga za presojanje (ne)utemeljenosti pobotnega ugovora – kršitev načela dispozitivnosti
Čim je prvostopenjsko sodišče tožbeni zahtevek zavrnilo, je odpadla podlaga za presojanje (ne)utemeljenosti toženčevega pobotnega ugovora, tudi če bi bil ta postavljen, saj toženčeve morebitno utemeljene terjatve ni s čim pobotati. Uveljavljanje nasprotne terjatve v pobot namreč ni tožba, ne nasprotna tožba ali vmesna ugotovitvena tožba, ampak je svojevrstno uveljavljanje nasprotnikovega zahtevka za defenzivne cilje.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0070970
OZ člen 1019, 1026, 1026/1, 1034.
poroštvo – poroštvena izjava – solidarno poroštvo – varstvo poroka – zahteva upniku, naj od dolžnika terja izpolnitev – ugovor upnikovega zavlačevanja – ugovor zastaranja terjatve – pretrganje zastaranja
Prvostopenjsko sodišče ni bilo dolžno presojati skrbnosti ravnanja tožnice pri izterjavi obveznosti od glavne dolžnice, saj zakonska določba takšno varstvo poroka omogoča izrecno le v primeru, če poda po zapadlosti terjatve konkretno zahtevo upniku, pa ta nanjo ne reagira.
ODŠKODNINSKO PRAVO – CESTE IN CESTNI PROMET – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL0060942
OZ člen 131, 171, 171/1. ZVCP-1 člen 123, 123/1.
odškodninska odgovornost upravljavca občinskih cest – odškodninska odgovornost rednega vzdrževalca občinskih cest – skrb za varno stanje občinskih cest – ovire v cestnem prometu – označitev ovire na vozišču – vzročna zveza – pretrganje vzročne zveze – deljena odgovornost – neskrbno ravnanje oškodovanca – merilo skrbnosti
Ker ugotovljena prekoračitev hitrosti ni okoliščina, zaradi katere bi bil oziroma postal nastanek zatrjevane škodne posledice zaradi opustitve predpisane označitve ovire na vozišču za upravljavca nepredvidljiv, in ker ni bilo ugotovljeno, da bi je ne mogel preprečiti (da bi tožnik trčil v oviro tudi v primeru, da bi bila označena s predpisano signalizacijo), ni podlage za sklep, da je tožnik s prekoračitvijo hitrosti pretrgal vzročno zvezo med opustitvijo toženk in škodno posledico.
STVARNO PRAVO – LASTNINJENJE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083225
ZPP člen 355. ZSKZ člen 14, 14/1, 14/4. ZGO-1 člen 21. ZG člen 2, 2/3, 3, 3/1, 3/1-11. Zakon o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih z dne 9. 6. 1931 s spremembami in dopolnitvami.
pridobitev lastninske pravice na nepremičninah – družbena lastnina – gozd – pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona – pridobitev lastninske pravice na podlagi ZSKZ – lastninjenje – priposestvovanje – agrarna reforma – razlastitev – informativni dokaz
Trditve tožene stranke so (ob upoštevanju pred drugo svetovno vojno veljavnih predpisov o agrarni reformi) v zadostni meri substancirane. Upoštevati je treba, da mora tožena stranka (dokazno breme je na njej) dokazovati stanje v letu 1941, in da sama ne more pridobiti podatkov. Dokazni predlog tožene stranke za pridobitev dokumentacije o razlastitvi A. A. pred letom 1941 pri muzeju I. ne predstavlja t. i. informativnega dokaznega predloga.
Tožena stranka na predmetnih parcelah (zanju je veljal režim družbene lastnine) ni mogla pridobiti lastninske pravice na podlagi priposestvovanja, ker bi, po utrjeni sodni praksi, to predstavljalo obid lastninjenja. Olastninili sta se lahko le na podlagi zakonov, ki so urejali lastninjenje družbene lastnine.
OZ člen 299, 299/1, 619, 635, 635/1, 639, 639/2, 639/3, 649, 649/1, 650. ZPP člen 321, 321/3, 339, 339/1.
podjemna pogodba - gradbena pogodba - odprava napake na račun podjemnika - prenehanje pravice - zastaranje - obresti - instrukcijski rok - prekoračitev instrukcijskega roka - nebistvena kršitev
Le če naročnik podjemniku postavi rok za odpravo napake in napaka do izteka tega roka ni odpravljena, lahko naročnik odpravi napako sam, od podjemnika pa zahteva povrnitev z odpravo napake nastalih stroškov.
ODŠKODNINSKO PRAVO – RAZLASTITEV – NEPRAVDNO PRAVO
VSL0064831
ZNP člen 37. ZUreP-1 člen 105, 105/3.
odškodnina za razlaščeno zemljišče – namenska raba zemljišč – dolgoročni planski akti – prostorski akti
Sodna praksa je enotna, da je pri določitvi odškodnine za razlaščeno zemljišče bistven namen, za katerega se je nepremičnina uporabljala do sprejetja planskega akta, s katerim je bil njen status spremenjen zaradi predvidene gradnje infrastrukture.