zahtevek na overitev podpisa na zemljiškoknjižnem dovolilu v pogodbi - ponareditev podpisa na pogodbi - izvedenec grafolog - sklenitev pogodbe - pogodbena volja
Ker je sodišče ugotovilo, da sta na obeh izvirnikih darilnih pogodb podpisa obeh pravdnih strank, ki sta pri odvetnici tudi izrazili voljo po sklenitvi konkretnega pravnega posla, dejanske okoliščine sklenitve pogodbe niso več pravno pomembne.
Prvotožena stranka, ki svojih obveznosti ni izpolnila, mora skladno s kreditno pogodbo in 1065. členom ZOR dolgovani znesek kredita vrniti, skupaj z obrestmi in stroški. Drugotožena stranka pa je k plačilu zavezana kot porok na podlagi podpisa poroštvene izjave, s katero se je zavezala kot solidarni porok in plačnik in tako odgovarja v skladu s 1012. in 1019. členom OZ enako kot glavni dolžnik.
Tožnica je kot pooblaščena uradna oseba prekrškovnega organa tožene stranke spremenila pravo (javno) listino „opis dejanskega stanja“, ki jo je sestavil in izdal kot pooblaščena uradna oseba občinski redar, z namenom, da bi se uporabila kot prava in sicer tako, da je spremenila vsebino izjave na listini, s tem da je predrugačila oziroma spremenila datum izdaje listine in na spremenjeni listini ponaredila podpis redarja ter listino uporabila kot pravo z namenom, da bi pretrgala relativno zastaranje pregona storilca, saj je postopek o prekršku glede na datum izdaje zastaral, zaradi česar bi morala tožnica postopek ustaviti, ne pa izdati meritorne odločbe. S tem je tožnica storila kaznivo dejanje ponarejanja listin po 1. odstavku 251. člena KZ-1 in kaznivo dejanje ponareditve in uničenja uradne listine, knjige, spisa ali arhivskega gradiva po 2. odstavku 259. člena KZ-1. Zato ji je tožena stranka utemeljeno izredno odpovedala pogodbo zaposlitvi po 1. alineji 111. člena ZDR, zaradi izgube zaupanja tožene stranke do tožnice pa nadaljevanje delovnega razmerja ni mogoče niti do izteka odpovednega roka (110. člen ZDR). Zato je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita, kot je to pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – TRANSPORTNO PRAVO
VSL0082033
Konvencija o pogodbi za mednarodni cestni prevoz blaga (CMR) člen 23, 23/4, 25, 25/1.
prevozna pogodba – mednarodni cestni prevoz blaga – odgovornost prevoznika – poškodovanje stvari – odškodninska odgovornost – vzročna zveza
Stroški servisiranja niso v zvezi s prevozom blaga, saj so s tem mišljeni zgolj s prevozom tesneje povezani stroški kot so npr. carina, voznina, parkirnina, cestnina … Strošek servisiranja pa s prevozom ni povezan na takšen način. Zahtevek naj bi se za nadomestno klima komoro nanašal predvidoma na tri mesece po prevzemu poškodovane klima komore. CMR pa določa trajanje prevozniške odgovornosti, in sicer ta traja od prevzema stvari za prevoz do njene izročitve prejemniku. Tudi iz tega razloga je treba zahtevek v tem delu zavrniti.
mejni spor - spor o meji - določitev meje - potek meje - vmesni prostor - spor o poteku meje - lastninski spor - pridobitev lastninske pravice - močnejša pravica zadnje mirne posesti - pristojnost nepravdnega postopka
Bistvo tega spora je, kje poteka mejna črta, saj predlagatelj zatrjuje drugačen potek meje, kot ga zatrjujejo nasprotni udeleženci. Vmesni prostor (tj. med mejno črto, ki jo zatrjuje predlagatelj, in tisto, ki jo zatrjujejo nasprotni udeleženci) je posledica različnega zatrjevanega poteka meje. Gre torej za tipičen primer mejnega spora, saj je med udeleženci postopka v prvi vrsti sporen potek meje. Navedbe udeležencev o tem, zakaj bi morala biti meja tam, kjer to trdijo, so resda podkrepljene z navedbami vsakega od njih o pridobitvi lastninske pravice na spornem delu, a to sodi k zatrjevanju močnejše pravice/zadnje mirne posesti in le dodatno potrjuje pravilnost stališča, da gre za mejni spor.
Za mejni spor gre takrat, ko vsaka od strank zatrjuje različen potek mejne črte, velikost vmesnega prostora pa ne predstavlja merila za presojo, ali gre za mejni ali za lastninski spor.
stvarna služnost – opis vsebine služnosti – natančen opis prostorskih mej izvrševanja stvarne služnosti
ZZK-1 v 19. členu določa, da se v primeru, če je izvrševanje stvarne služnosti omejeno na določene dele nepremičnine, te prostorske meje pri opisu vsebine služnosti natančno opišejo. Zakon pri tem torej ne določa, da bi moral biti potek služnostne poti določen z navedbo posameznih točk in z razdaljami med njimi, ampak uporablja pravni standard natančnega opisa.
Za pridobitev sporne služnosti ni potrebno, da bi gospodujoča nepremičnina mejila na služno nepremičnino oziroma, da bi sporna pot s služečega zemljišča neposredno vodila na gospodujoče zemljišče. Bistvo je, ali tožnika dostopata po sporni poti do svoje nepremičnine preko nepremičnine, ki je last tožene stranke.
ZFPPIPP člen 280, 280/2, 280/2-1, 298a, 298a/2, 298a/2-1.
ustavitev izvršbe - ločitvena pravica - pravnomočen sklep o preizkusu terjatev - stečajni postopek - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - prijava terjatve
Preverba pravočasnosti prijave terjatve in hipoteke se opravi šele na podlagi pravnomočnega sklepa o preizkusu terjatev. To pomeni, da lahko sodišče po drugem odstavku 280. člena ZFPPIPP postopa šele po pravnomočnosti sklepa o preizkusu terjatev.
podatki o sorodstvenem razmerju – tretji dedni red – bančni račun – motorno vozilo
Skladno z 19. členom ZD ded in babica iste strani dedujeta po enakih delih. Če je kateri od njiju umrl pred zapustnikom, dedujejo ta del zapuščine, ki bi mu šel, če bi bil preživel zapustnika, njegovi otroci, njegovi vnuki in njegovi nadaljnji potomci, po pravilih, ki veljajo v primeru, če dedujejo po pokojniku njegovi otroci in drugi potomci.
oprostitev plačila sodnih taks – pridobitev premoženja na podlagi pravnomočnega izvršilnega naslova – neizplačan znesek – plačilo sodne takse
Sodno takso plačajo osebe, ki razpolagajo s takšnim premoženjem, da takso lahko plačajo brez težav za svoje preživljanje. V situaciji, ko stranka sicer izkaže, da takšnega premoženja nima in je oproščena plačila sodnih taks, nato pa s pravnomočnim izvršilnim naslovom pridobi le pravico do denarnega zneska, ne pa še denarja samega, je po mnenju pritožbenega sodišča možna le takšna razlaga 4. odstavka 15. člena ZST-1, da mora biti pridobitev premoženja, to je denarnega zneska, dejanska in ne le „papirnata“.
ODŠKODNINSKO PRAVO – CESTE IN CESTNI PROMET – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL0060942
OZ člen 131, 171, 171/1. ZVCP-1 člen 123, 123/1.
odškodninska odgovornost upravljavca občinskih cest – odškodninska odgovornost rednega vzdrževalca občinskih cest – skrb za varno stanje občinskih cest – ovire v cestnem prometu – označitev ovire na vozišču – vzročna zveza – pretrganje vzročne zveze – deljena odgovornost – neskrbno ravnanje oškodovanca – merilo skrbnosti
Ker ugotovljena prekoračitev hitrosti ni okoliščina, zaradi katere bi bil oziroma postal nastanek zatrjevane škodne posledice zaradi opustitve predpisane označitve ovire na vozišču za upravljavca nepredvidljiv, in ker ni bilo ugotovljeno, da bi je ne mogel preprečiti (da bi tožnik trčil v oviro tudi v primeru, da bi bila označena s predpisano signalizacijo), ni podlage za sklep, da je tožnik s prekoračitvijo hitrosti pretrgal vzročno zvezo med opustitvijo toženk in škodno posledico.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0082663
ZPP člen 311. OZ člen 9, 239, 239/1. SPZ člen 37, 99, 99/1.
zapadlost s pogodbo dogovorjene terjatve – zapadlost terjatve do konca glavne obravnave – izpolnitev pogodbe – izvedba vzdrževalnih del – nasprotovanje izvedbi – lastninska pravica – zaščita pred vznemirjanjem
Tožnikoma je zagotovljeno pravno varstvo zaradi izvedbe s pogodbo dogovorjenih vzdrževalnih del, ki so potrebna in glede katerih sta tožnika od tožene stranke zahtevala, da jih dopusti. Zahtevo (in po potrebi spet tudi tožbo) za zagotovitev pogojev za izvedbo vzdrževalnih del, ki bodo potrebna v bodočnosti, bosta tožnika na toženca naslovila tedaj, ko bo dela potrebno izvesti.
Zavarovalnica odgovarja do višine pogodbeno dogovorjene zavarovalne vsote za škodo, za katero odgovarja njena zavarovanka. Tožnik je ponudil zadostno trditveno podlago. Pretirano bi bilo zahtevati, da bi moral v trditveni podlagi navajati prav vse okoliščine, na podlagi katerih se prisodi odškodnina za posamezno odškodninsko postavko.
delitev solastne stvari - odlog delitve - načini delitve solastnine - fizična delitev z izplačilom razlike - občutno visoka razlika vrednosti
Odlog delitve solastne stvari je možen le zaradi zaščite interesa solastnika te stvari, ne pa tudi interesa tretjega. Razlog za odlog delitve niso niti tržne razmere na nepremičninskem trgu. Delitve solastnine s fizično delitvijo in z izplačilom razlike vrednosti ni možna, če na plačilo razlike, ki je občutna, zavezanec ni pripravljen.
Trditev, da od tožnikov ni mogoče zahtevati, da bi po pridobitvi posesti neprestano preverjali svoj položaj, je ob hkratni trditvi, da so vedeli, da nepremičnine kupujejo od nelastnice in ob tem, da je bilo zemljiškoknjižno stanje ves čas enako, nesmiselna.
Tožeča stranka je priznala uporabo spornih blagovnih znamk tožene stranke za vse storitve, ki so navedene v tožbenem zahtevku, imenovala pa jih je znaki.
Bistvena kršitev določb postopka je podana takrat, kadar sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih, na katere je sodišče prve stopnje oprlo svojo odločitev, ne pa takrat, kadar enoznačno razume dvoumne navedbe tožeče stranke.
Pristop k napolnjevanju vsebine standarda „sorazmernosti med prevzetimi obveznostmi in lastnim premoženjskim položajem“ terja pravo mero, saj bi v nasprotnem izničili institut odpusta obveznosti. Njegov namen je predvsem zaščititi upnike, ki so bile žrtve dolžnikovega lahkomiselnega, špekulativnega ali neodgovornega ravnanja, ne pa preprečiti dolžniku vsakršnega prevzemanja obveznosti.
Pri ugovornem razlogu „da bi dolžnik glede na premoženjski položaj lahko v celoti izpolnil svoje obveznosti“ ni mogoče pričakovati, da bo dolžnik svoje obveznosti servisiral iz dohodkov od nezakonitih dejavnosti oziroma dejavnosti, ki jo opravlja na črno.
Načelo uspeha (154. člen ZPP) pri odločanju o stroških ugovornega postopka zoper odpust obveznosti ni smiselno uporabljivo in tudi ne primerno. Takšna razlaga, po kateri so upniki v primeru neuspeha z ugovorom dolžni povrniti dolžniku stroške, svoje pa v primeru uspeha nosijo sami, pomeni kršitev načela enakosti pred zakonom. Zakon (354. in 355. člen ZFPPIPP) določa, da stroški stečajnega dolžnika v postopkih zaradi insolventnosti bremenijo stečajno maso.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS0014925
ZDR člen 143, 84, 184/1. OZ člen 131, 131/1, 131/2, 149, 150, 153, 153/1, 153/3. ZVZD člen 5, 6, 8.
odškodninska odgovornost delodajalca - objektivna odgovornost delodajalca - nevarna dejavnost - nezgoda pri delu - delo na višini - zmotna uporaba materialnega prava - nepričakovanost dejanja - izključitev odgovornosti - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Tožnik se je poškodoval na delu na delovišču v Nemčiji, kjer je padel z višine približno 5,8 metra v globino s podesta, na katerem so bile postavljene rešetke in na katerem se je odvijala montaža. Delo na višini je delo s povečano nevarnostjo, zato je podana objektivna odškodninska odgovornost tožene stranke. Zmotno pa je stališče sodišča prve stopnje, da dejstvo, da tožnik v trenutku, ko je padel s podesta, ni bil pripet z varnostnim pasom, pomeni okoliščino v skladu s 153. členom OZ, ki predstavlja razlog za oprostitev odgovornosti za škodo od nevarne dejavnosti. Navedeni člen določa, da je imetnik nevarne stvari prost odgovornosti, če dokaže, da škoda izvira iz kakšnega vzroka, ki je bil izven stvari in njegovega učinka in ni bilo mogoče pričakovati, se mu izogniti ali pa ga odvrniti. Za popolno izključitev odgovornosti se zahteva, da objektivno odgovorna oseba dokaže izključnost dejanja oškodovanca (ali tretjega), vendar tudi, da gre za dejanje, ki ga ni mogla pričakovati in (kumulativno) se posledicam takšnega dejanja ne izogniti ali jih odstraniti. Nepričakovanost dejanja oškodovanca, ki bi jo tožena stranka morala dokazati za popolno izključitev svoje objektivne odgovornosti, se presoja po najstrožjem merilu - merilu skrajne skrbnosti. Za odločitev v tej zadevi je torej bistveno, ali je bilo dejanje tožnika, ki se ni pripel z varnostnim pasom, pričakovano za posebej skrbnega imetnika oziroma tistega, ki se ukvarja s takšno nevarno dejavnostjo. Sodišče prve stopnje ni ugotavljalo, kako je prišlo do nesreče s padcem skozi odprtino v podestu. Ker je sodišče prve stopnje zmotno štelo, da je izključena odškodninska odgovornost tožene stranke zaradi tega, ker tožnik ni bil pripet z varnostnim pasom, ni ugotavljalo vseh ostalih pravno odločilnih dejstev, ki vplivajo na odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka. Zato dejansko stanje ni bilo popolno ugotovljeno. Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo ter izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
IZVRŠILNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO– CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070971
ZIZ člen 64, 64/1, 65, 65/3, 168, 168/1, 170, 170/1, 170/2. ZPP člen 11, 154, 154/1, 155, 155/1.
sklep o izvršbi – zaznamba sklepa o izvršbi – prisilna hipoteka – izločitvena pravda – tožba na ugotovitev nedopustnosti izvršbe – pravica tretjega, ki preprečuje izvršbo – lastninska pravica – pridobitev lastninske pravice – skupno premoženje – posebno premoženje – sporazum o priznanju lastninske pravice – pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice – vknjižba v zemljiško knjigo – odločitev o stroških postopka – potrebnost odgovora na prvo pritožbo
Tožnica ni uspela dokazati, da je lastninsko pravico na sporni nepremičnini pridobila, preden je toženka pridobila zastavno pravico.
premestitev javnega uslužbenca - premestitev - pogoji za premestitev - učinkovitejše delo organa - subjektivni razlogi
ZJU v prvem odstavku 147. člena določa, da se javni uslužbenec v okviru istega delodajalca premesti na drugo delovno mesto zaradi delovnih potreb (brez soglasja) ali s soglasjem oziroma na lastno željo. Zaradi delovnih potreb se po 3. točki prvega odstavka 149. člena ZJU javni uslužbenec premesti na prosto uradniško delovno mesto oziroma strokovno tehnično delovno mesto pri istem ali drugem organu, če predstojnik oceni, da je mogoče na ta način zagotoviti učinkovitejše oziroma smotrnejše delo organa. Tožena stranka ni dokazala, da je bila premestitev tožnika na drugo delovno mesto potrebna zaradi zagotovitve učinkovitejšega oz. smotrnejšega dela organa (policije), temveč je bil tožnik premeščen zaradi subjektivnih razlogov, zato je tožbeni zahtevek na razveljavitev sklepa tožene stranke o premestitvi tožnika na drugo delovno mesto, potrjenega s sklepom Komisije za pritožbe, utemeljen.