CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS06659
ZPP (1977) člen 421, 421-9, 422, 485, 485-7.ZOR člen 388, 931, 931/1, 931/2.
zastaranje - pretrganje zastaranja - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - povrnitev škode - nova dejstva in novi dokazi - nastanek zavarovalnega primera - arbitražna odločba - izpodbijanje arbitražne odločbe - razlogi za izpodbijanje - vojna na območju republik bivše SFRJ - vojne operacije - poslovna odškodninska odgovornost zavarovalnice
Za presojo utemeljenosti tožbe za razveljavitev arbitražne odločbe z dne 20.10.1993, je treba uporabiti določbe 31. poglavja ZPP 1977. Arbitražna odločba se je lahko v okviru razloga iz 7. točke 485.
člena v zvezi z 9. točko 421. člena navedenega zakona posredno izpodbijala tudi zaradi zmotne ali nepoopolne ugotovitve dejanskega stanja.
Vložitev zahteve pred arbitražo pretrga zastaranje (388. člen ZOR).
zavarovanje avtomobilske odgovornosti - regresni zahtevek zavarovalnice - izguba zavarovalnih pravic - odgovornost za škodo od nevarne stvari - odgovornost obratovalca - odgovornost imetnika stvari - alkoholiziranost obratovalca - vzročna zveza - trditveno in dokazno breme
Če toženec v regresni pravdi zavarovalnice, pri kateri je bil odgovornostno zavarovan, ne zatrjuje, da ni vzročne zveze med njegovo alkoholiziranostjo in nastankom škode, se sodišču ni treba ukvarjati z obstojem vzročne zveze.
zavarovalna pogodba - izguba zavarovalnih pravic - vožnja pod vplivom alkohola - regres zavarovalnice - vrnitev plačane odškodnine - subrogacija
Tožeča stranka je izkazala plačilo premoženjske škode lastnikoma obeh, v nesreči poškodovanih vozil, zato so po 939. členu ZOR nanjo prešle vse zavarovančeve pravice nasproti tistemu, ki je odgovoren za škodo, to je nasproti tožencu. Podrobnejšo ureditev prehoda teh pravic urejajo splošni pogoji za zavarovanje avtomobilskega kaska oziroma pogoji za zavarovanje avtomobilske odgovornosti. Če je v splošnih pogojih za zavarovanje avtomobilske odgovornosti zapisana omejitev v višini 12 poprečnih mesečnih neto osebnih dohodkov, velja ta omejitev samo za škodo, ki jo je treba poplačati iz tega zavarovanja, torej za škodo, ki izvira iz odgovornosti za toženčevo ravnanje nasproti tretjim udeležencem v prometu, ne more pa se raztezati tudi na škode, ki izvirajo iz drugih zakonsko in pogodbeno urejenih razmerij.
Tožnikov zahtevek za izgubo dohodka ni utemeljen, če nima podlage v pogodbi o kasko zavarovanju oziroma v Splošnih pogojih za zavarovanje avtomobilskega kaska in ker bi lahko nastanek zatrjevane škode preprečil (s tem, da bi sam založil sporno razliko 120.368 SIT, ki za samostojnega podjetnika ne predstavlja večjega zneska).
Toženec je takoj odpeljal s kraja prometne nesreče, ko pa so ga s pomočjo odpadle registrske tablice po 45 minutah izsledili policisti in ugotovili, da kaže znake alkoholiziranosti, je odklonil preizkus z alkotestom in tudi preizkus z odvzemom krvi in urina. Tako dokazano toženčevo ravnanje pomeni kršitev pogodbenih obveznosti, zaradi katere je izgubil svoje zavarovalne pravice. Po izrecni določbi 3. člena (tretjega odstavka c točke) splošnih pogojev se namreč šteje, da je toženec vozil pod vplivom alkohola, ker je odklonil preiskavo o alkoholiziranosti.
Pogoji AO-plus zavarovanja oškodovancu ne nalagajo, da mora ali kako mora poizkusiti izterjati odškodnino od povzročitelja, da bi dokazal njegovo plačilno nesposobnost.
nezgodno zavarovanje - zastaranje - zastaralni roki pri zavarovalnih pogodbah - kdaj začne zastaranje teči - stopnja invalidnosti
Terjatev lahko nastane šele takrat, ko so znani potrebni podatki (elementi), na podlagi katerih se lahko postavi tudi višina zahtevka. Ker je tožničina terjatev iz zavarovalne pogodbe nastala leta 1993, je začelo zastaranje teči glede na določilo prvega odstavka 380.
izdaja dovoljenja za opravljanje drugih zavarovalnih poslov - nepopolna vloga
Organ, ki prejme nepopolno vlogo, mora storiti, kar je treba, da se pomanjkljivosti vloge odpravijo. Ni pravilno stališče, da ob ugotovljeni izgubi družbe, ki zahteva izdajo dovoljenja za opravljanje drugih zavarovalnih poslov, ni izpolnjen pogoj iz 5. odstavka 50. člena ZZav.
ZOR člen 185, 925, 925/2. Splošni pogoji za požarno zavarovanje P-93, člen 18, 18/1, 18/2-1, 19, 19/2-1, 21, 21/1-1, 21/3.
zahteva za varstvo zakonitosti - povrnitev premoženjske škode - škoda zaradi uničene hiše - premoženjsko zavarovanje - požarno zavarovanje s plazom - predmet zavarovanja - namen zavarovanja - restitucija in plačilo odškodnine - višina odškodnine - obračun škode
Sodišče mora pri izračunu obveznosti zavarovalnice za povrnitev premoženjske škode izhajati iz predpisov o povrnitvi škode. Pri izračunu škode, ki je nastala na premoženju zavarovane osebe, mora upoštevati določilo 185. člena in drugega odstavka 925. člena ZOR, po katerih je (1) odgovorna oseba dolžna vzpostaviti stanje, ki je bilo, preden je škoda nastala in (2) upoštevati, da odškodnina ne more biti večja od nastale škode, ki jo je zavarovanec pretrpel z nastankom zavarovalnega primera.
V obravnavanem primeru mora omogočiti vzpostavitev v plazu uničene hiše v prvotno stanje in ker je ugotovljeno dejstvo, da projektna dokumentacija ni bila poškodovana in omogoča postavitev nadomestne gradnje, tožeča stranka ni upravičena do povrnitve stroškov za projektno dokumentacijo.
ZZavar člen 358. ZZAV člen 2, 2/1, 3, 3-3, 50, 50/2.
dovoljenje za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja - zavarovalni zastopnik
Pogoj iz 358. člena ZZavar se šteje za izpolnjen samo, če je oseba, ki uveljavlja upravičenje iz omenjene zakonske določbe, opravljala posle zavarovalnega zastopanja oziroma posredovanja na delovnem mestu pri pravni osebi oziroma samostojnem podjetniku posamezniku, ki je imel dovoljenje za opravljanje drugih zavarovalnih poslov.
ZPP (1977) člen 37, 37/2, 188, 188/1, 382, 382/2, 389, 389/3, 392.ZOR člen 929.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta pri objektivni kumulaciji zahtevkov - izplačilo odškodnine ali zavarovalne vsote - izguba zavarovalnih pravic - alkoholiziranost voznika
Tožeča stranka je uveljavljala dva zahtevka zoper toženca, pri čemer pa nimata enake podlage, saj gre pri znesku 68.428,00 SIT za regres odškodnine, ki jo je tožeča stranka izplačala oškodovanemu lastniku avtomobila, pri znesku 145.871,00 SIT pa oškodovanemu podjetju za vzdrževanje cest. Gre torej za tako imenovano navadno objektivno kumulacijo zahtevkov po prvem odstavku 188. člena ZPP 1977. V takšnem primeru se pristojnost, in s tem tudi vrednost tožbenega zahtevka določi po vrednosti posameznega zahtevka (drugi odstavek 37. člena ZPP 1977).
Pogodbeno dogovorjene domneve iz drugega odstavka 33. člena Splošnih pogojev za kasko zavarovanje (po kateri je tožnica prepustila v upravljanje zavarovano vozilo sinu, ki živi z njo v skupnem gospodinjstvu) ni mogoče ovreči s pasivnim zadržanjem (na kateri obravnavana domneva temelji), ampak le z ravnanjem, s katerim se domneva lahko ovrže, to je z aktivnim določenim ukrepanjem zavarovanca.
načelo vestnosti in poštenja - zavarovanje avtomobilskega kaska - nastanek škode - ničnost zavarovalne pogodbe - začetek zavarovalnega kritja
Ko je tožeča stranka plačala zavarovalno premijo, je škoda že nastala. Tožeča stranka je zanjo vedela, ob predložitvi dokaza o plačilu pa je toženi stranki to zamolčala. Prikrila je torej okolnost, zaradi katere bi bila zavarovalna pogodba nična (drugi odstavek 898. člena ZOR). Zato zavarovalnega kritja tožene zavarovalnice ni.
Ob izgubi zavarovalnih pravic ima zavarovalnica pravico regresirati od zavarovanca odškodnino, ki jo je izplačala oškodovanki. Pri tem ima pravico od zavarovanca izterjati odškodnino, plačano oškodovancu, in to z obrestmi in stroški.
dovoljenje za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja - zavarovalni zastopniki
Samo oseba, ki je na dan uveljavitve ZZavar (3.3.2000) že tri leta opravljala posle zavarovalnega zastopanja na delovnem mestu zavarovalnega zastopnika je po zakonu samem pridobila dovoljenje za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja.
zahteva za varstvo zakonitosti - načelo prepovedi zlorabe procesnih pravic - zloraba procesnih pravic kot samostojni razlog izrednega pravnega sredstva - nezgodno zavarovanje - določenost zavarovalne vsote - stopnja invalidnosti - sodelovanje izvedenca - zvišanje tožbenega zahtevka za plačilo zavarovalnine - zastaranje terjatve proti zavarovalnici
Procesne kršitve načela prepovedi procesnih pravic, ki je utemeljena le na 11. členu ZPP, sodišče ne more upoštevati kot samostojnega razloga za izpodbijanje pravnomočne odločbe.
Ni utemeljen ugovor zastaranja, ki ga poda tožena stranka glede zvišanja tožbenega zahtevka za plačilo zavarovalnine zaradi invalidnosti, do katerega je prišlo na podlagi podanega izvedenskega mnenja, če zavarovalna vsota v polici nezgodnega zavarovanja ni določena v fiksnem znesku, za opredelitev višine terjatve pa je potrebno sodelovanje izvedenca.
ZOR člen 949, 950, 951, 952, 953. ZTVCP člen 10, 10-48. ZVCP člen 19, 19-58.
osebno zavarovanje - zavarovanje avtomobilske odgovornosti - zavarovalni pogoji AO-plus - pojem imetnika motornega vozila - vožnja pod vplivom alkohola - vinjeni imetnik vozila kot sopotnik vinjenega voznika - izguba zavarovalnih pravic - pogodbena izključitev nevarnosti - povrnitev škode - denarna odškodnina
Svojci imetnika vozila, ki je vinjen in nepripet prisedel v vozilo, ki ga je upravljal vinjen voznik, niso izgubili kritnih pravic iz zavarovanja AO-plus, niti se pri odločanju o višini odškodnine ne upošteva imetnikovo krivdno ravnanje.
Izostali izrečni dogovor o valorizaciji zavarovalne vsote v konkretni pogodbi glede na ugotovljeno takratno poslovno politiko tožene stranke, ni ovira za valorizacijo zavarovalne vsote. Taka politika je bila v mejah pravne dispozicije strank pri sklepanju in izpolnjevanju pogodbenih obveznosti. V njenem okviru je tožena stranka morala enakovredno obravnavati vse oškodovance, torej tudi tožnika. Tožene stranke kasnejša sprememba poslovne politike ne upravičuje, da tožnika sedaj obravnava drugače kot je obravnavala ostale oškodovance iz tistega obdobja.
zavarovalna pogodba - zavarovanje avtomobilske odgovornosti - izguba zavarovalnih pravic - vožnja pod vplivom alkohola - dokazno breme zavarovanca
Revizijska izvajanja v zvezi z ZTVCP, ki v 116. do 121. členu predvideva objektivni kriterij za ugotavljanje količine alkohola v organizmu in strokovni pregled, v konkretnem primeru niso merodajna, ker ne gre za kazenske sankcije zaradi kršitve pravil javnega cestnega prometa (kaznivo dejanje ali prekršek), temveč za pogodbo, ki določa pravice in obveznosti obeh pogodbenih strank. Splošni pogoji zavarovanja določajo, da mora zavarovanec v primeru suma, da je vozil pod vplivom alkohola, sam poskrbeti za objektivno ugotovitev. Da v primeru suma alkoholiziranosti dokazno breme preide na zavarovanca, je izrecno določeno v točki 3.b prvega odstavka 3. člena, v kateri je navedena njegova obveznost, da poskrbi, da se s skrbno analizo natančno ugotovi stopnja njegove alkoholiziranosti; in v 1.b točki drugega odstavka 3. člena Pogojev AO-90, po kateri mora zavarovanec dokazati, da nastanek škode ni v vzročni zvezi z njegovo alkoholiziranostjo.