postulacijska sposobnost - pravniški državni izpit (PDI) - nedovoljen predlog - laični predlog - vloga, ki jo vloži stranka sama - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Toženka je predlog za dopustitev revizije vložila po predsednici toženke, pri čemer ni zatrjevala niti izkazala, da ima vlagateljica opravljen pravniški državni izpit.
samozaposleni v kulturi - plačilo prispevkov iz državnega proračuna - trditvena podlaga - razpravno načelo - izvajanje dokazov - sporna dejstva - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali je sodišče v socialnem sporu skladno z razpravnim načelom in načelom dispozitivnosti pravdnega postopka vezano na trditveno podlago oziroma tožbeni temelj, ki in kakor ga opredeli tožeča stranka, in ali je skladno z omenjenima načeloma dolžno pri izvedbi dokaza z izvedencem (in drugih dokazov) ostajati znotraj okvirov konkretnega dokaznega predloga in dokazne teme, ki in kakor ju opredeli stranka, ki predlaga izvedbo dokaza;
- ali lahko sodišče v socialnem sporu na podlagi določb 61. in 62. člena ZDSS-1 razširi tožbeni temelj in s tem predmet obravnavanja zadeve tudi na dejstva, ki med strankama niso sporna.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga - pisno opozorilo pred odpovedjo - odreditev nadurnega dela - odklonitev dela - trditvena podlaga - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali je sodišče druge stopnje presojalo utemeljenost pisnega opozorila pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi brez podlage v prvostopenjskih navedbah tožnika;
- ali je sodišče druge stopnje presojalo utemeljenost pisnega opozorila pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi brez podlage v dopustnih pritožbenih navedbah tožnika;
- ali je pravilna presoja sodišča druge stopnje o neutemeljenosti pisnega opozorila pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi.
ZPP člen 72, 72/4, 72/5, 72/6, 73, 73/2, 73/5. ZS člen 61, 61/3.
zahteva za izločitev sodnika - pritožba zoper sklep o zavrženju zahteve za izločitev - zavrženje zahteve za izločitev - videz nepristranskosti - izločitev sodnikov višjega sodišča - konkretizacija trditev - zavrženje zahteve - pavšalne navedbe - nepopolna in nerazumljiva vloga - zavrnitev pritožbe
Tožnik v pritožbi povzema več različnih sodnih postopkov, ki nimajo vsebinske ali procesne povezave z izpodbijano odločitvijo. Ne konkretizira, kaj v teh postopkih naj bi vzbujalo dvom v nepristranskost predsednika Višjega sodišča v Celju. Nadalje ne pojasni, do katerih očitkov v zvezi z nepristranskostjo predsednika Višjega sodišča v Celju se podpredsednica Vrhovnega sodišča v izpodbijani odločbi ni opredelila. Pritožba je, enako kot že zahteva za izločitev sodnikov, nepregledna in težko razumljiva. Vrhovno sodišče lahko zato razlogom podpredsednice sodišča, ki utemeljujejo zavrženje zahteve, le pritrdi.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. DZ člen 4, 65, 66, 67, 77.
predlog za dopustitev revizije - ugotovitev skupnega premoženja - zunajzakonska skupnost - skupno premoženje - pravica do izjave - razporeditev dokaznega bremena - premoženje, pridobljeno z delom - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
delegacija pristojnosti - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - načelo smotrnosti - ugoditev predlogu
V tovrstnih postopkih je Vrhovno sodišče redoma soočeno s položajem, ko se oseba, ki naj se postavi pod skrbništvo, nahaja na drugem koncu države kakor stalno prebivališče. Tak položaj je podan tudi v obravnavani zadevi. Razdalja med Sežano, na območju katerega ima nasprotni udeleženec stalno prebivališče ter Mengšem, kjer se nasprotni udeleženec nahaja zgolj 2 km stran od Okrajnega sodišča v Domžalah, je tolikšna (95 km), da v postopku te vrste utemeljuje prenos pristojnosti.
predlog za delegacijo pristojnosti - določitev pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - sodnik kot stranka v postopku - videz nepristranskosti sodišča - ugoditev predlogu
Sodna praksa pa je že zavzela stališče, da je lahko okrnjen videz nepristranskosti sodišča tudi, če bi sodnik istega sodišča presojal o protipravnosti ravnanja kolega sodnika istega sodišča v drugi zadevi. Zaradi zagotovitve zunanjega videza nepristranskosti so torej izkazani pogoji za prenos krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče.
postulacijska sposobnost - nedovoljen predlog - pooblaščenec, ki ni odvetnik - nekdanji odvetnik kot pooblaščenec v postopku z revizijo - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Tožnik predloga ni vložil po zakonitem zastopniku, temveč pooblaščencu, ki ni (več) odvetnik. Četudi ima pooblaščenec pravno izobrazbo in opravljen izpit, ki je ekvivalent pravniškemu državnemu izpitu, o čemer prilaga potrdilo, to v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi ne zadošča.
predlog za dopustitev revizije - natančna in konkretna opredelitev pravnega vprašanja - obvezne sestavine predloga za dopustitev revizije - pomembno pravno vprašanje in odstop od sodne prakse - nepopoln predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Toženca v predlogu sicer opredelita zastavljeno vprašanje, ki pa ostaja na ravni hipotetičnega, saj za odločitev v obravnavani zadevi, v kateri sta nižji sodišči odločali o nezakoniti uporabi nepremičnin v lasti tožnice s strani tožencev, ni pravno relevantno. Toženca se v predlogu tudi ne soočita s stališčem sodišča druge stopnje, da je razpravljanje o skupnem premoženju zakoncev v obravnavani zadevi brezpredmetno, prav tako pa ne navedeta, katero pravno pravilo naj bi sodišče druge stopnje s tem stališčem prekršilo. Neobstoja, neenotnosti ali odstopa od sodne prakse ne zatrjujeta, obenem pa iz predloga tudi ni mogoče razbrati drugih okoliščin, ki bi kazale na splošno pomembnost.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. DZ člen 138, 138/1, 138/4.
zaupanje mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo - skupno varstvo in vzgoja otroka - določitev stikov - največja korist otroka - protipraven odvzem otroka - obrazloženost sodne odločbe - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - videz nepristranskosti - sodnik pristojnega sodišča kot stranka v postopku - protipravno ravnanje sodnika - ugoditev predlogu
Vrhovno sodišče je že zavzelo stališče, da je pod pojem drug tehtni razlog mogoče subsumirati okoliščino, ko je sodnik sodišča, pristojnega za odločanje, stranka postopka. Okoliščina, da je druga toženka sodnica sodišča, ki bi moralo odločiti o zadevi, je tehten razlog za prenos pristojnosti na drugo sodišče, saj utegne povzročiti dvom o korektnosti postopka in nepristranskosti odločanja.
ZUS-1 člen 22/1, 32/2, 84/1, 84/2. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za začasno odredbo - začasna odredba do odločitve o reviziji - zavrženje predloga za izdajo začasne odredbe - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Iz prvega odstavka 84. člena ZUS-1 je razvidno, da vložena revizija ne zadrži izvršitve pravnomočne sodbe, zoper katero je bila vložena. Izjema je predvidena v drugem odstavku navedenega člena, skladno s katerim lahko Vrhovno sodišče na zahtevo revidenta izda začasno odredbo do odločitve o reviziji zaradi razlogov iz drugega odstavka 32. člena ZUS-1. Iz navedenih določb izhaja, da je o predlogu za izdajo začasne odredbe mogoče odločiti le do odločitve o reviziji. Ker je Vrhovno sodišče v obravnavani zadevi zavrnilo predlog za njeno dopustitev, ni izpolnjen pogoj za vsebinsko odločanje o začasni odredbi. Predlog je zato zavrglo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GRADBENIŠTVO - UPRAVNI SPOR
VS00090404
ZUS-1 člen 22. GZ člen 57.
dopuščena revizija - institut exceptio illegalis - vezanost sodišča na predhodno pravnomočno odločitev - državni prostorski načrt - ponovno odločanje v isti zadevi - isto dejansko stanje - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanj:
Ali je pravilno materialnopravno stališče in navodilo Upravnega sodišča, da v obravnavani zadevi upravni organ v ponovnem postopku ne sme uporabiti Uredbe o hrupu, za katero je Ustavno sodišče ugotovilo, da je v neskladju z ustavo (ugotovitvena odločba), enoletni rok za odpravo protiustavnosti pa je že potekel?
Ali je dopustno, da v ponovnem postopku po pravnomočni sodbi, s katero je Upravno sodišče odpravilo upravni akt in zadevo vrnilo v ponovni postopek, isto sodišče še enkrat odloča o istih pravnih vprašanjih glede pravilne uporabe materialnega prava in vprašanjih glede postopka sprejema državnega prostorskega načrta?
Ali je v primeru, ko je Upravno sodišče dejansko stanje ugotovilo na glavni obravnavi v prvem postopku, v katerem je tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijani upravni akt, dopustno, da Upravno sodišče v ponovnem postopku ponovno odloča o tem istem dejanskem vprašanju?
upravni spor - upravno sodišče - stvarno pristojno sodišče - delegacija krajevne pristojnosti - nedovoljenost predloga za prenos pristojnosti - zavrženje predloga
Ker je Upravno sodišče v Republiki Sloveniji edino stvarno pristojno sodišče za odločanje v upravnih sporih na prvi stopnji, uporaba instituta delegacije pristojnosti iz 67. člena ZPP v upravnem sporu ni mogoča, posledično pa je predlog za prenos pristojnosti po tej določbi nedovoljen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GRADBENIŠTVO - UPRAVNI SPOR
VS00090403
ZUS-1 člen 22. GZ člen 57.
enotna uporaba prava - razvoj prava prek sodne prakse - institut exceptio illegalis - inter partes učinek - neustaven podzakonski akt - upravni akt - ugotovitev neustavnosti - sodelovanje javnosti - sprejem - predpis - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanj:
Ali je Upravno sodišče pravilno odločilo glede vprašanja uporabe predpisa, ki je bil z odločbo Ustavnega sodišča sicer spoznan za neustavnega, vendar ni bil odpravljen ali razveljavljen in je na podlagi te odločitve glede Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju uporabilo institut exceptio illegalis inter partes?
Ali lahko sodišče uporabi institut exceptio illegalis inter partes tudi v primeru podzakonskega predpisa, glede katerega je Ustavno sodišče sicer ugotovilo protiustavnost, katero je potrebno odpraviti v roku enega leta, izpodbijano gradbeno dovoljenje pa je bilo na podlagi te Uredbe izdano pred iztekom roka, ki ga je za odpravo protiustavnosti določilo ustavno sodišče?
Ali je dopustna uporaba oziroma na kakšen način se uporablja predpis, o katerem je Ustavno sodišče odločilo z ugotovitveno odločbo, pri čemer se ugotovljena protiustavnost ne nanaša na konkretno določbo predpisa, temveč na kršitve postopka sprejemanja predpisa (kršitev pravice do sodelovanja javnosti pri sprejemanju predpisa oz. Aarhuške konvencije in prava EU)?