• Najdi
  • <<
  • <
  • 9
  • od 50
  • >
  • >>
  • 161.
    VSRS Sklep II DoR 84/2026
    18.3.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
    VS00092386
    ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
    odvzem otroka in namestitev v rejniško družino - ločitev otroka od staršev - pravica do osebnih stikov staršev in otrok - sorazmernost posega v pravico do družinskega življenja - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
    Predlog se zavrne.
  • 162.
    VSRS Sklep Cp 13/2026
    18.3.2026
    PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSRS00093665
    ZPP člen 206, 206/1, 206/1-1. ZS člen 113a, 113a/3. ZUstS člen 23, 23/3. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 267, 267/1.
    prekinitev postopka - postavitev predhodnega vprašanja Sodišču Evropske unije (SEU) - postopek predhodnega odločanja pred Sodiščem Evropske unije - prekinitev postopka do odločitve SEU - razlaga prava EU - razlaga direktive

    Zaradi zavezujoče razlage prava, ki jo poda SEU v okviru predhodnega odločanja, že postavljeno vprašanje na SEU zadošča in sodišču države članice omogoča, da (le) prekine postopek v svoji zadevi in čaka na odgovor na isto vprašanje v predhodni (vodilni) zadevi. To vprašanje pridobi naravo predhodnega vprašanja, zato je podlaga za prekinitev v smiselni uporabi 113.a člena ZS in 1. točke prvega odstavka 206. člena ZPP. Takšna prekinitev postopka pomeni (naknadno) pridružitev in ima enake učinke, kot bi jih imela prekinitev postopka zaradi postavitve istega vprašanja na SEU.

  • 163.
    VSRS Sklep I R 32/2026
    18.3.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS00092127
    ZPP člen 67.
    predlog pristojnega sodišča za prenos pristojnosti - delegacija pristojnosti - sodnik kot stranka v postopku - agrarna skupnost - ugoditev predlogu
    Okoliščina, da na pristojnem sodišču opravlja sodniško funkcijo eden od udeležencev postopka, bi pri razumnem zunanjem opazovalcu zmogla vzbuditi resen dvom v nepristranskost sojenja.
  • 164.
    VSRS Sklep I R 25/2026
    18.3.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSRS000934
    ZPP člen 67.
    delegacija pristojnosti - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - nezadovoljstvo z delom sodišča - poznanstvo med sodnikom pristojnega sodišča in pooblaščencem stranke v postopku - zavrnitev predloga

    Institut delegacije pristojnosti ni namenjen in ni sredstvo za odpravo nepravilnosti pri delu sodišča niti sankcija za njegovo nepravilno delo.

  • 165.
    VSRS Sklep I R 34/2026
    18.3.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS00091911
    ZPP člen 67.
    določitev pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz razloga smotrnosti - oddaljenost sodišča - ekonomičnost postopka - zavrnitev predloga
    Prenosa pristojnosti iz razloga smotrnosti ne more narekovati oddaljenost prebivališča pravdnih strank od sodišča in njuna stroškovna obremenitev. Prenos pristojnosti je namenjen predvsem lažjemu in cenejšemu delu oz. postopanju pristojnega sodišča (torej ekonomičnosti postopka) in ne večji ali manjši komoditeti strank.
  • 166.
    VSRS Sklep I R 30/2026
    18.3.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS00092128
    ZPP člen 67.
    delegacija pristojnosti - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - videz nepristranskosti - objektivna nepristranskost sodišča - protipravno ravnanje pristojnega sodišča - odškodninski spor zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - ugoditev predlogu
    Vrhovno sodišče je že zavzelo stališče, da je pod pojmom drug tehtni razlog mogoče subsumirati okoliščino, da bi moralo o tožbi, s katero tožnik zahteva plačilo odškodnine za škodo, ki mu je nastala zaradi protipravnega ravnanja pristojnega sodišča, odločati sodišče, ki se mu to protipravno ravnanje očita.
  • 167.
    VSRS Sklep I Up 56/2026
    17.3.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - UPRAVNI SPOR
    VS00091804
    ZPP člen 334, 334/2. ZUS-1 člen 22, 22/1.
    umik pritožbe - pravni interes za pritožbo
    V skladu z določbo drugega odstavka 334. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 lahko stranka, dokler sodišče druge stopnje ne izda odločbe, umakne že vloženo pritožbo. Vrhovno sodišče v obravnavani zadevi do umika pritožbe o njej še ni odločilo, zato je takšno razpolaganje dopustno. Vrhovno sodišče je na podlagi navedenih zakonskih določb ugotovilo umik pritožbe.
  • 168.
    VSRS Sklep X DoR 4/2026-5
    11.3.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - UPRAVNI SPOR
    VS00092010
    ZPP člen 367b, 367b/4, 367b/6. ZUS-1 člen 22.
    predlog za dopustitev revizije - obvezne sestavine predloga za dopustitev revizije - nepopoln predlog - ponavljanje tožbenih navedb - natančna in konkretna opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - navedba pravega pravila, ki naj bi bilo kršeno - stališče sodišča - neizkazana neenotna sodna praksa - napačno pravno mnenje - zavrženje predloga za dopustitev revizije
    Predlagatelj mora za formalno popolnost predloga ne le navesti sporno pravno vprašanje, temveč predvsem jasno predstaviti pravni problem, ki naj bi ga Upravno sodišče napačno rešilo. Pri tem mora izhajati iz stališč izpodbijane sodbe in na kratko utemeljiti, zakaj so napačna, ter zakaj bi revizijska obravnava izpostavljenih vprašanj presegla pomen konkretne zadeve in bila pomembna za pravno varnost, enotno uporabo prava ali razvoj prava preko sodne prakse. Bistvo zahtev torej je, da predlagatelj izlušči pravna stališča v sodbi, ki temeljijo na pravotvornih dejstvih konkretnega primera, in da nato stališča v predlogu problemsko zastavi na natančen in jedrnat, konkreten in vzročno-posledičen način. Obravnavani predlog temu ne zadosti. V predlogu izpostavljena vprašanja bodisi niso natančna in konkretna, bodisi iz obrazložitve predloga, v katerem predlagateljica predvsem ponavlja tožbene navedbe, do katerih se je Upravno sodišče obširno opredelilo, ni razvidno, zakaj so stališča sodišča napačna in katero pravno pravilo je bilo z njimi kršeno.
  • 169.
    VSRS Sklep X DoR 178/2025-5
    11.3.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - UPRAVNI SPOR
    VS00091793
    ZPP člen 367b, 367b/4, 367b/6. ZUS-1 člen 22.
    predlog za dopustitev revizije - obvezne sestavine predloga za dopustitev revizije - nepopoln predlog - ponavljanje tožbenih navedb - natančna in konkretna opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno - stališče sodišča - napačno pravno mnenje - neizkazana neenotna sodna praksa - zavrženje predloga za dopustitev revizije
    Predlagatelj mora za formalno popolnost predloga ne le navesti sporno pravno vprašanje, temveč predvsem jasno predstaviti pravni problem, ki naj bi ga Upravno sodišče napačno rešilo. Pri tem mora izhajati iz stališč izpodbijane sodbe in na kratko utemeljiti, zakaj so napačna, ter zakaj bi revizijska obravnava izpostavljenih vprašanj presegla pomen konkretne zadeve in bila pomembna za pravno varnost, enotno uporabo prava ali razvoj prava preko sodne prakse. Bistvo zahtev torej je, da predlagatelj izlušči pravna stališča v sodbi, ki temeljijo na pravotvornih dejstvih konkretnega primera, in da nato stališča v predlogu problemsko zastavi na natančen in jedrnat, konkreten in vzročno-posledičen način. Obravnavani predlog temu ne zadosti.
  • 170.
    VSRS Sklep X DoR 188/2025-3
    11.3.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - UPRAVNI SPOR
    VS00091801
    ZPP člen 367b, 367b/4, 367b/6. ZUS-1 člen 22, 22/1. ZDen člen 72, 72/1.
    formalne predpostavke - dejansko stanje v reviziji - dejansko vprašanje - upoštevanje dane odškodnine ob vračanju zemljišča - zavrženje predloga za dopustitev revizije
    Bistvo navedb v predlogu za dopustitev revizije je izražanje nestrinjanja z dejanskim stanjem, ki je bilo podlaga za izračun deleža plačane odškodnine v razmerju do izračunane vrednosti odvzetega premoženja in posledično za določitev deleža na odvzetem premoženju, ki ga je treba vrniti, ter s tem povezanim obsegom ugotavljanja pravno relevantnih dejstev. Predlagatelj uveljavlja nedopusten revizijski razlog zmotno ugotovljenega dejanskega stanja, kar kaže, da izpostavljeno vprašanje po svoji vsebini ni pravno.
  • 171.
    VSRS Sklep III Ips 3/2025
    11.3.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS00092099
    ZPP člen 95, 95/2, 98, 98/5. ZGD-1 člen 505, 505-8, 505-9.
    nepopolna revizija - pooblastilo za zastopanje - posebni zastopnik za vložitev tožbe - pomanjkljivosti pooblastila za vložitev revizije - zavrženje revizije
    Če je bil posebni zastopnik imenovan za vložitev tožbe, velja njegovo upravičenje za zastopanje tožeče stranke v pravdi do konca pravdnega postopka. To upravičenje obsega tudi podelitev novega pooblastila odvetniški družbi na podlagi drugega odstavka 95. člena ZPP za vložitev revizije. V teh okoliščinah (novo) pooblastilo za vložitev izrednega pravnega sredstva, ki ga ni podpisal posebni pooblaščenec tožeče stranke za vložitev tožbe, ni veljavno pooblastilo.
  • 172.
    VSRS Sklep X DoR 179/2025-5
    11.3.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - UPRAVNI SPOR
    VS00091791
    ZPP člen 367b, 367b/4, 367b/6. ZUS-1 člen 22.
    predlog za dopustitev revizije - obvezne sestavine predloga za dopustitev revizije - nepopoln predlog - ponavljanje tožbenih navedb - natančna in konkretna opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - navedba pravnega pravila, ki naj bi bilo kršeno - stališče sodišča - napačno pravno mnenje - neizkazana neenotna sodna praksa - zavrženje predloga za dopustitev revizije
    Predlagatelj mora za formalno popolnost predloga ne le navesti sporno pravno vprašanje, temveč predvsem jasno predstaviti pravni problem, ki naj bi ga Upravno sodišče napačno rešilo. Pri tem mora izhajati iz stališč izpodbijane sodbe in na kratko utemeljiti, zakaj so napačna, ter zakaj bi revizijska obravnava izpostavljenih vprašanj presegla pomen konkretne zadeve in bila pomembna za pravno varnost, enotno uporabo prava ali razvoj prava preko sodne prakse. Bistvo zahtev torej je, da predlagatelj izlušči pravna stališča v sodbi, ki temeljijo na pravotvornih dejstvih konkretnega primera, in da nato stališča v predlogu problemsko zastavi na natančen in jedrnat, konkreten in vzročno-posledičen način. Obravnavani predlog temu ne zadosti. V predlogu izpostavljena vprašanja bodisi niso natančna in konkretna, bodisi iz obrazložitve predloga, v katerem predlagateljica predvsem ponavlja tožbene navedbe, do katerih se je Upravno sodišče obširno opredelilo, ni razvidno, zakaj so stališča sodišča napačna in katero pravno pravilo je bilo z njimi kršeno.
  • 173.
    VSRS Sklep X DoR 180/2025-5
    11.3.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - UPRAVNI SPOR
    VS00091803
    ZPP člen 367b, 36.b/4, 367.b/6. ZUS-1 člen 22, 22/1.
    obvezne sestavine predloga za dopustitev revizije - natančna in konkretna opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - nepopoln predlog za dopustitev revizije - sporno pravno vprašanje - navedba pravnega pravila, ki naj bi bilo kršeno - neopredeljen odstop od sodne prakse - zavrženje predloga za dopustitev revizije
    V predlogu za dopustitev revizije izpostavljena vprašanja niso natančna in konkretna, iz obrazložitve predloga, v katerem predlagateljica predvsem ponavlja tožbene navedbe, do katerih se je Upravno sodišče obširno opredelilo, pa ni razvidno, zakaj so stališča sodišča napačna in katero pravno pravilo je bilo z njimi kršeno.
  • 174.
    VSRS Sklep X DoR 177/2025
    11.3.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - UPRAVNI SPOR
    VS00091724
    ZPP člen 367b, 367b/4, 367b/6.
    odmera komunalnega prispevka - nepopoln predlog - natančna in konkretna opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - zavrženje predloga za dopustitev revizije
    Za formalno popolnost predloga mora predlagatej ne le navesti sporno pravno vprašanje, temveč predvsem jasno predstaviti pravni problem, ki naj bi ga Upravno sodišče napačno rešilo. Pri tem mora izhajati iz stališč izpodbijane sodbe in na kratko utemeljiti, zakaj so napačna, ter zakaj bi revizijska obravnava izpostavljenih vprašanj presegla pomen konkretne zadeve in bila pomembna za pravno varnost, enotno uporabo prava ali razvoj prava preko sodne prakse (prim. 367. a člen ZPP). Bistvo zahtev torej je, da predlagatelj izlušči pravna stališča v sodbi, ki temeljijo na pravotvornih dejstvih konkretnega primera, in da nato stališča v predlogu problemsko zastavi na natančen in jedrnat, konkreten in vzročno-posledičen način.
  • 175.
    VSRS Sklep III R 1/2026
    10.3.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VS00092263
    ZPP člen 22, 22/1, 22/2, 25, 25/2, 69. ZIZ člen 41, 41/7, 62, 62/2.
    spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - izrek o krajevni nepristojnosti po uradni dolžnosti - sporazum o krajevni pristojnosti - postopek po razveljavitvi sklepa o izvršbi
    Okrožno sodišče v Kopru se je izreklo za krajevno nepristojno, še preden je tožeča stranka dopolnila tožbo in preden je tožena stranka lahko odgovorila na tožbo, torej v fazi postopka, v kateri procesne predpostavke za obravnavo ugovora krajevne nepristojnosti po prvem odstavku 22. člena ZPP niso bile podane. Sodišče bi se zato lahko izreklo za krajevno nepristojno le pod pogoji iz drugega odstavka 22. člena ZPP, ki pa niso izpolnjeni, saj izključna krajevna pristojnost drugega sodišča ni določena.
  • 176.
    VSRS Sodba III Ips 19/2025
    10.3.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
    VS00092379
    ZGD-1 člen 263, 263/1, 263/2. ZGJS člen 28. ZPP člen 212, 215.
    dopuščena revizija - odškodninska odgovornost poslovodje - predpostavke odškodninske odgovornosti - navadna škoda - nepotrebni stroški - gospodarska javna služba - negativno dejstvo - trditveno in dokazno breme - dokazna ocena - zavrnitev revizije
    Predpostavke odškodninske odgovornosti se pogosto prepletajo. Pri obravnavi konkretnega primera pa se izkaže, da življenjskih okoliščin, ki tvorijo dejansko podlago odškodninske odgovornosti iz prvega odstavka 263. člena ZGD-1, ni mogoče razvrstiti zgolj v okvir posamezne predpostavke odškodninske odgovornosti. Trditev o nakupu poslovno nepotrebnega premoženja predstavlja del trditvene podlage glede predpostavke nedopustnosti ravnanja direktorja družbe, kot tudi glede predpostavke nastanka škode družbi.

    Pojavne oblike premoženjskih škod so lahko različne. Odvisne so od načina zatrjevane kršitve. Pri tem je treba upoštevati, da vsakega izdatka družbe, kot na primer za donacije, sponzorstvo, za raziskovalne, naravovarstvene in druge podobne namene, ni mogoče šteti za škodo. Čeprav ne povečujejo dobička družbe (neposredno ali posredno), so lahko takšni izdatki potrebni in upravičeni. V primeru, da gre za gospodarsko javno službo, s katero se zagotavljajo javne dobrine, je pri presoji potrebnosti in upravičenosti izdatkov treba upoštevati, da je pridobivanje dobička družbe že načeloma podrejeno zadovoljevanju javnih potreb.
  • 177.
    VSRS Sklep II DoR 2/2026
    4.3.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VS00091591
    ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
    merilo skrajne skrbnosti - standard obrazloženosti - padec na poledenelem cestišču - odgovornost za škodo, ki nastane pri opravljanju splošne koristne dejavnosti - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
    Predlog se zavrne.
  • 178.
    VSRS Sklep II DoR 25/2026
    4.3.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS00091599
    ZPP člen 105, 105/3, 335-4, 377, 383.
    nepopoln predlog - podpis vloge - podpis - nepodpisan predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije
    Dolžnik je vložil predlog za dopustitev revizije, pri čemer ta ni podpisan s strani pooblaščenca. Eden od formalnih pogojev za popolnost predloga je podpis njegovega vlagatelja. Ker predlog ni popoln, ga je Vrhovno sodišče zavrglo.
  • 179.
    VSRS Sklep I R 22/2026
    4.3.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS00091920
    ZPP člen 67.
    predlog za prenos krajevne pristojnosti - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - čas vložitve predloga - načelo ekonomičnosti in hitrosti postopka - ugoditev predlogu
    Nasprotna udeleženka je zaposlena na Okrožnem sodišču v Mariboru kot sodnica in razporejena na pravdni oddelek.

    Okoliščina, da je ena izmed strank na razpravljajočem sodišču zaposlena kot stranka postopka, predstavlja razlog za prenos pristojnosti, ker bi bil sicer omajan videz nepristranskega sojenja.
  • 180.
    VSRS Sklep II DoR 476/2025
    4.3.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS00091587
    ZPP člen 377.
    postulacijska sposobnost - dovoljenost predloga za dopustitev revizije - laični predlog - vloga, ki jo vloži stranka sama - pravniški državni izpit (PDI) - nedovoljen predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije
    Stranka lahko v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja procesna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, sama pa le, če izkaže, da ima ona ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit.
  • <<
  • <
  • 9
  • od 50
  • >
  • >>