CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00048124
SZ-1 člen 92, 92/1-1, 92/1-2, 94, 125. OZ člen 131, 131/1, 270. ZPP člen 355, 355/1.
najemno razmerje - dolžnosti lastnika stanovanja - normalna uporaba stanovanja - pravice in obveznosti najemnika stanovanja - vzdrževanje stanovanja - nepravilna raba stvari - povzročitev škode na stanovanju - zamakanje - razmejitev odgovornosti - pogodbena odgovornost - civilni delikt - elementi civilnega delikta - prenehanje obveznosti - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - dopolnitev dokaznega postopka po napotilih sodišča druge stopnje
Tožencema je mogoče pripisati odgovornost le za tisti del škode, ki je nastal zaradi neustrezne sanacije oziroma za tisti del, kolikor je škoda večja zato, ker je drugi toženec zamakanje in njegove posledice popravljal na neustrezen način, ne pa tudi za tisti del škode, ki bi tožniku nastala zaradi zamakanja v vsakem primeru, torej tudi, če bi bilo zamakanje sanirano nemudoma in v skladu s pravili stroke. Sodišče prve stopnje škode zaradi zamakanja ni razmejilo v pojasnjenem smislu.
Zgolj dejstvo, da naj bi tudi upnik nekaj dolgoval dolžniku (tožnik tožencema), samo po sebi ne more vplivati na obstoj in višino upnikove terjatve. Načini prenehanja obveznosti so določeni v 270. do 334. členu OZ in med temi načini ni predvideno avtomatično pobotanje ali siceršnje prenehanje vzajemnih terjatev.
ZFPPIPP člen 124, 125, 125/1, 331, 395, 395/2. ZIZ člen 171a. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
postopek osebnega stečaja - prodaja solastne nepremičnine - prodaja celotne nepremičnine - sklep o prodaji - pritožba proti sklepu - izklicna cena - izpraznitev stanovanjske hiše - združitev stečajnih postopkov v enotno obravnavanje - cenitev vrednosti nepremičnine - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ne glede na dejstvo, da je več zadev dodeljenih istemu sodniku, mora sodišče, ki vodi stečajni postopek, v vsakem postopku odločiti s posebnim sklepom. Tudi v primeru, če sodišče odloči o prodaji nepremičnine kot celote, se mora v vsakem postopku odločiti o prodaji premoženja, ki spada v stečajno maso posameznega stečajnega dolžnika. Odločitev kot v primeru dveh združenih postopkov ni pravilna, ker tudi po naravi stvari dveh postopkov zoper različna stečajna dolžnika ni mogoče voditi skupaj.
OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00048117
ZVPot člen 22, 23, 24. OZ člen 112, 112/1, 112/2. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1, 3/2, 4, 4/2, 5.
dolgoročni kredit v CHF - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - varstvo potrošnikov - ničnost pogodbe - valutna klavzula - valutno tveganje - nepošten pogodbeni pogoj - pojasnilna dolžnost banke - sodbe SEU - Direktiva Sveta 93/13/EGS - glavni predmet pogodbe - profesionalna skrbnost - dobra vera - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - razveza pogodbe - razveza pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin
Glede glavnega predmeta pogodbe se opravi presoja nepoštenosti (nedovoljenosti) pogodbenega pogoja le, če je nejasen in nerazumljiv, saj bi šlo v nasprotnem primeru za prevelik poseg v avtonomijo pogodbenih strank.
Sodišče je ugotovilo: da so bančni uslužbenci kreditojemalcem vedno predstavili najprej možnost posojila v EUR in nato še v CHF ter prednosti in slabosti obeh, da strankam niso zagotavljali, da je kredit v CHF varen kredit brez pomembnih nihanj tečaja, da je tožena stranka začela ponujati posojilo v CHF pozno v primerjavi z drugimi bankami in zgolj zaradi zahtev trga oziroma velikega povpraševanja, da so pojasnila bančnih uslužbencev o spremenljivosti tečajnega razmerja EUR/CHF temeljila na realnih podatkih, ki so bili znani tako banki kot kreditojemalcema iz splošnih življenjskih izkušenj povprečnega potrošnika in iz splošno objavljenih dnevnih podatkov v javnih občilih, pri tem pa ti dve valuti v relevantnem obdobju nista imeli večjih nihanj v medsebojnem tečaju.
Toženka ni vedela niti ni mogla predvideti tako visokega povečanja v gibanju tečaja CHF do EUR, niti enostranskih ukrepov, kakršen je bil v konkretnem primeru ukrep švicarske centralne banke iz leta 2015.
ugovor zoper sklep o izvršbi - izvršilni naslov - pasivna legitimacija
Ugovorne navedbe, v katerih dolžnik ne zanika svoje terjatve, ampak zgolj navaja, da ni prava oseba, vendar za svoje trditve ne predloži dokazov, niso navedbe, ki bi izkazovale obrazloženost ugovora v smislu določbe drugega odstavka 53. člena ZIZ in tudi ne predstavljajo nobenega izmed ugovornih razlogov iz prvega odstavka 55. člena ZIZ. Zato pritožnik neutemeljeno vztraja pri ugovornih trditvah, da ni prava oseba oziroma pravi dolžnik.
Sodišče se omeji na izvedbo tistih dokazov, ki mu omogočajo razumno hitro oceno, ali je ogroženost otroka tolikšna, da terja njegovo zavarovanje pred izdajo končne odločitve o zadevi. Pri tem ni omejeno z dokaznimi predlogi udeležencev. Svojo odločitev o zavrnitvi dokazov pa mora obrazložiti.
URS člen 2, 14, 19, 29. KZ-1 člen 43, 87, 87/1, 87/4. ZKP člen 95, 95/4, 98, 98/1, 129, 129.a, 129.a/2, 402, 402/3.
denarna kazen - nadomestni zapor - način izvršitve denarne kazni - kazen zapora - delo v splošno korist - prepozen predlog
Pravilno je stališče, da s sodbo V Kr 19468/2014 z dne 19. 1. 2021 sodišče obsojencu ni izreklo zaporne kazni, kot ene izmed vrst kazni po 43. členu KZ-1, temveč je določilo le način izvršitve denarne kazni, izrečene obsojencu s pravnomočno sodbo I Ks 19468/2014 z dne 18. 12. 2017. Nadomestni zapor je namreč samo oblika izvršitve denarne kazni in se zato ne sme enačiti z zaporom, kot posebno vrsto glavne kazni.
Položajev, ko obsojenec predlaga izvršitev zaporne kazni s hišnim zaporom ali zaporom ob koncu tedna, namreč po presoji višjega sodišča ni mogoče enačiti s položaji, ko obsojenec na plačilo denarne kazni (ali kazni zapora) predlaga izvršitev kazni z delom v splošno korist. Zato ni mogoče najti razumne podlage za pritrditev stališču zagovornice, da lahko obsojenec tudi po preteku petnajstdnevnega roka iz veljavne določbe drugega odstavka 129.a člena ZKP, tako kot za hišni zapor, predlaga alternativno izvršitev denarne kazni (ali kazni zapora) z delom v splošno korist.
Sodišče je s pomočjo izvedenca ugotovilo, da ravnanje zdravnika ob prvem hišnem obisku ni odstopalo od uveljavljenih standardov in mu ni mogoče očitati opustitve dolžne strokovne skrbnosti.
določitev stikov - stiki pod nadzorom strokovnih delavcev - prepoved stikov z otrokom
Glede na to, da je bil mladoletni A. nasprotnima udeležencema odvzet z (dokončno) odločbo CSD ..., ki je bil v času odvzema tudi pristojen organ za takšno ukrepanje, je pristojnost sodišča v tem postopku le urediti stike mladoletnega A. z nasprotnima udeležencema kot njegovima staršema.
ZSVarPre člen 2, 4, 4/1, 4/2, 6, 6/1, 28, 28/1, 28/2, 28/2-6.. ZUPJS člen 29.
denarna socialna pomoč - pravica do kritja razlike do polne razlike zdravstvenih storitev - neizpolnjevanje pogojev
Ob ugotovitvi, da je v konkretnem primeru podan izključitveni razlog določen v 6. točki drugega odstavka 28. člena ZSVarPre za priznanje pravice do denarne socialne pomoči, je sodišče prve stopnje tudi po prepričanju pritožbenega sodišča utemeljeno tožničin tožbeni zahtevek na odpravo dokončne odločbe tožene stranke z dne 27. 2. 2020 in odločbe Centra za socialno delo A. z dne 6. 12. 2019 v prvem in tretjem odstavku izreka in priznanje denarne socialne pomoči, pravilno zavrnilo. Glede na to, da tožnici ni bila priznana denarna socialna pomoč, ji posledično v skladu z določbo 29. člena ZUPJS ne pripada niti pravica do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev.
začasna odredba za zavarovanje koristi otrok - zaupanje mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo - predlog za izdajo začasne odredbe - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - začasna odredba, izdana po uradni dolžnosti - pravica do izjave v postopku - načelo kontradiktornosti postopka - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - vročanje mnenj csd strankam - stranki v postopku ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločitev - pravna sredstva dolžnika - ugovor kot pravno sredstvo - ugovor zoper sklep o začasni odredbi - dovoljenost ugovora - pogoji za izdajo začasne odredbe - obrazloženost sklepa o zavrnitvi predloga za izdajo začasne odredbe
Če okoliščine konkretnega primera narekujejo izdajo začasne odredbe, ne da bi bila dolžniku dana možnost, da se o predlogu in dokazih izjavi, potem je treba kontardiktornost postopka zagotoviti v ugovornem postopku. Če sodišče zavrne predlog za izdajo začasne odredbe, potem mora v sklepu pojasniti razloge, zaradi katerih predlaganih dokazov ni izvedlo.
Zoper sklep o začasni odredbi za varstvo koristi otrok ni dovoljen ugovor, če je bila dolžniku dana možnost, da se glede predloga za izdajo začasne odredbe izjavi pred njeno izdajo (273.b člen ZIZ). Sodišče prve stopnje je izdalo začasno odredbo po uradni dolžnosti (le) na podlagi mnenja CSD. Mnenja ni vročilo predlagateljici v izjavo, zato je pravno sredstvo zoper to odločitev ugovor, o katerem bo odločalo sodišče prve stopnje.
V opisu obdolžencu očitanega kaznivega dejanja ni konkretizirano izvršitveno ravnanje preslepitve, torej zakonski znak lažnivega prikazovanja dejanskih okoliščin.
ZST-1 člen 12, 12/2, 12/2-5, 12a.. ZSVarPre člen 20.. ZPP člen 108, 108/4.
sodna taksa - zavrženje predloga - predlog za oprostitev plačila sodne takse - soglasje stranke za pridobitev podatkov, ki so davčna tajnost
Ni nikakršnega dvoma, da tožnica glede na sklep z dne 11. 3. 2021 izdan v zvezi z ugovorom zoper plačilni nalog z dne 2. 3. 2021 in ponovni poziv z dne 18. 3. 2021 s priloženim obrazcem "Priloga k predlogu za oprostitev - odlog - obročno plačilo sodne takse" ni dala soglasja, da sodišče z namenom preverjanja materialnega položaja v skladu s 5. alinejo 2. odst. 12. člena ZST-1 po uradni dolžnosti pridobi podatke, ki so davčna tajna, čeprav je bila opozorjena, da bo predlog zavržen, če ne bo ravnala po nalogu sodišča. Zgolj in izključno to dejstvo pa je v skladu s sodno prakso edino odločilno za zakonitost izpodbijanega sklepa o procesnem zavrženju predloga in rešitev pritožbe, ki ne more biti uspešna.
začasna odredba v družinskih sporih - ureditvena začasna odredba - izjemen ukrep - restriktiven pristop pri izdaji regulacijske začasne odredbe - korist mladoletnega otroka - otrokova želja - starejši mladoletnik - sodelovanje otroka, ki je dopolnil 15 let, v postopku - ogroženost otroka - sprememba sklepa o začasni odredbi - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe
Ureditvena začasna odredba je izjemen ukrep. Omejena je na nujne primere, ko je z vidika zagotavljanja otrokove koristi treba ukrepati že pred izdajo končne odločbe in z začasno odredbo zavarovati otrokov položaj. V skladu s 161. členom DZ izda sodišče začasno odredbo, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen. Otrokova ogroženost je podana, če je utrpel ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo, in je ta škoda oziroma verjetnost, da bo škoda nastala, posledica storitve ali opustitve staršev ali posledica otrokovih psihosocialnih težav, ki se kažejo kot vedenjske, čustvene, učne ali druge težave v njegovem odraščanju (drugi odstavek 157. člena DZ).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00048409
KZ-1 člen 20, 20/2, 123, 123/1. ZKP člen 355, 355/2.
huda telesna poškodba - dokazna ocena - starejši mladoletnik
Oškodovancu prizadejane poškodbe na način, ki je razviden iz analize posnetka nadzornih kamer so nedvomno, kot pravilno nakazuje pritožba, plod takratnega nenadnega skupnega in usklajenega agresivnega ravnanja neznancev, ki se jim je spontano pridružil mld. G. G., saj je prav tako njihovo ravnanje privedlo do situacije, da je oškodovanec obležal na tleh hudo poškodovan. Zato ima prav pritožba, da sploh ni relevantno, kateri od aktivnih napadalcev, med katerimi je sicer bil tudi mld. G. G., konkretno je oškodovancu prizadejal z brcami v obraz take poškodbe. Bistveno namreč je, ali so vsi sodelujoči v napadu na oškodovanca v obravnavanem primeru, kot utemeljeno navaja pritožba, vsak na svoj način prispevali k izpolnitvi zakonskih znakov kaznivega dejanja hude telesne poškodbe, ki se je izkazalo s hudimi poškodbami na tleh ležečega oškodovanca.
odvzem premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem - premoženjskopravni zahtevek v kazenskem postopku
Pri odvzemu premoženjske koristi in premoženjskopravnem zahtevku za dva povsem ločena kazenskopravna instituta, ki imata sicer podobni namen, to je odprava posledic kaznivega dejanja. Vendar je poglavitni namen ukrepa odvzema premoženjske koristi, da se na strani storilca kaznivega dejanja vzpostavi takšno premoženjsko stanje, kakršno je obstajalo pred storitvijo kaznivega dejanja, medtem ko je bistvo premoženjskopravnega zahtevka, da se oškodovancu povrne vsa škoda, ki mu je nastala zaradi storjenega kaznivega dejanja.
izločitev dokazov v skrajšanem postopku - razveljavitev sklepa - dokazi v drugem sodnem postopku
Sodišče druge stopnje se strinja s pritožnikom, ki v jedru zatrjuje, da zapisniki in listine iz izreka sklepa niso predmet izločitve po drugem odstavku 83. člena ZKP. Posredi je namreč gradivo, ki ga je policija pridobila v postopku o prekršku in ne v tako imenovanem predkazenskem postopku, ki je postopku o prekršku šele sledil. Tedaj se osumljenčeve izjave in tem bolj izjave drugih oseb, ki jih je v obravnavanem primeru zbral sicer isti državni organ, vendar kot rečeno v drugem postopku, ne izločajo iz spisa (izrecno Horvat Š., Zakon o kazenskem postopku s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2004, stran 93). So enako kot neizločeno gradivo, zbrano v predkazenskem in kazenskem postopku, predmet pretresanja na glavni obravnavi, s tem da zaradi zahteve iz prvega odstavka 355. člena ZKP, na glavni obravnavi izvedenih dokazov in ugotovljenih dejstev ne morejo nadomestiti.
Uredba (EU) št. 655/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o določitvi postopka za evropski nalog za zamrznitev bančnih računov z namenom olajšanja čezmejne izterjave dolgov v civilnih in gospodarskih zadevah člen 5, 6, 7, 16, 20, 23, 33, 33/1, 33/1-e, 33/1-f, 33/1-g. ZIZ člen 267, 279a, 279b.
evropski nalog za zamrznitev bančnih računov - pogoji za izdajo - vpliv na izvršilni postopek
Nalog za zamrznitev bačnih računov dolžnka je upniku na voljo preden upnik v državi članici začne postopek v glavni stvari zoper dolžnika ali v kateri koli fazi takega postopka, vse do izdaje sodne odločbe ali potrditve ali sklenitve sodne poravnave oziroma potem ko upnik v državi članici pridobi sodno odločbo, sodno poravnavo ali javno listino, ki določa, da mora dolžnik poplačati upnikov zahtevek.
Po presoji sodišča druge stopnje se postopek izvršbe v RS in postopek za izdajo zavarovanja v tujini medsebojno ne izključujeta, seveda vse do celotne izvršitve upnikovega zahtevka oziroma do zavrnilne odločitve o glavni stvari.
padec na pohodni površini - poškodba zaradi padca na mokrih, spolzkih tleh - trgovski center - opustitev dolžne profesionalne skrbnosti - soprispevek oškodovanca - krivdna odškodninska odgovornost - pavšalne in neizkazane navedbe - substanciranje ugovornih trditev
Toženka niti v pritožbi ne obrazloži, zakaj naj bi bilo ravnanje tožnice, ko "je izstopila iz trgovskega centra na frekventnem vhodu/izhodu" in je bila "pred tremi meseci operirana na kolku", vzrok za njeno izključno krivdo oziroma 60% soprispevek k škodnemu dogodku, hkrati pa navaja, da tožničin način hoje le "izgleda kot šepanje", v zvezi s čemer je bilo tekom postopka na prvi stopnji ugotovljeno, da je to njen običajen način hoje. Posledično ni pritrditi pritožbi, da je "tožnica sama kriva za nastali škodni dogodek", niti toženka ne more biti uspešna s pritožbenimi navedbami o tožničinem 60% soprispevku. Sodišče prve stopnje namreč ne more odločati na podlagi pavšalnih navedb, ampak mora stranka, ki drugi očita izključno krivdo ali soprispevek za škodni dogodek, podati konkretne navedbe v tej smeri in jih tudi dokazno podpreti, česar pa toženka ni storila, zaradi česar je sodišče prve stopnje ugovor v tej smeri pravilno zavrnilo.
Domneva primernosti odpravnine v postopkih iztisnitve malih delničarjev, ki sledijo prevzemu družbe s strani glavnega delničarja, načeloma ni izpodbojna. Izpodbijanje domneve pa je dopustno, ko je zaradi ravnanj prevzemnika v postopku prevzema mogoče sklepati o nerealni ceni delnic, kot na primer pri zlorabah postopka s ponudbo, pri povezavah prevzemnika s sprejemniki prevzemne ponudbe in podobno.
ZPP člen 133, 133/1, 318, 318/1.. ZDSS-1 člen 41, 41/6.. ZDR-1 člen 77.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - zamudna sodba - zamuda roka za odgovor na tožbo - pasivnost toženca
Pasivnost toženca, ki na pravilno vročeno tožbo ne odgovori, se šteje za priznanje dejanskih navedb v tožbi. Sodišče prve stopnje je tako na podlagi tožnikovih navedb, da ga je toženec odjavil iz socialnih zavarovanj, ne da bi mu vročil odpoved in ne da bi potekel rok, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi za določen čas, pravilno presodilo, da je delovno razmerje prenehalo nezakonito - načine prenehanja delovnega razmerja določa ZDR-1 v 77. členu.