Načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine terja vrednotenje ugotovljenih konkretnih škodnih posledic tudi v primerjavi s škodnimi posledicami drugih oškodovancev v različnih primerih iz sodne prakse.Pri presoji pravične denarne odškodnine je pomembna primerjava odmerjenih enotnih odškodnin za vse oblike nepremoženjske škode posameznemu oškodovancu, saj je takšna nujen pogoj za enotno obravnavanje škod različnega obsega in določanja odškodnin zanje v ustreznih razmerjih.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - prenehanje mandata - direktor
Utemeljenost tožbenega zahtevka za ugotovitev zakonitosti izpodbijane odpovedi pogodbe je odvisna tudi od vprašanja, ali je imela toženka ob prenehanju mandata na voljo prosto delovno mesto, ki je ustrezalo tožnikovi dejanski izobrazbi in je razporejeno v plačni razred v skladu s predpisi, ki urejajo napredovanje javnih uslužbencev v plačne razrede. Sodišče prve stopnje se do tega vprašanja ni opredelilo, dejanskega stanja v tej smeri ni raziskalo, ker je zmotno zaključilo, da je delodajalec dolžan izpolniti svojo obveznost tudi, če nima ustreznega delovnega mesta.
odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega počitka - misija - vojska
Presplošne navedbe onemogočajo ugotovitev na katere dneve in s čim je bil tožnici kršen počitek. Tudi ni pravilno ob izostanku določnih trditev, zgolj na podlagi izpovedi prič in tožnice, sprejeti zaključka o kršenem tedenskem počitku.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00048836
ZDR-1 člen 179, 179/1.. OZ člen 131, 131/2, 153, 153/2.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - zmotna uporaba materialnega prava - plačilo odškodnine - ekskulpacija odgovornosti
Sodišče prve stopnje ni ugotovilo, da bi bilo tožnikovo ravnanje, ki je prispevalo k nastanku škodnega dogodka, da je armirane mreže raztovarjal v nasprotju z navodili, vpete le na dveh koncih, nepričakovano, neizogibno in neodstranljivo (enako velja za ravnanje tožnika, ki je stal v nevarnem območju, kjer so locirane ročne komande). Presoja, da je toženka razbremenjena odgovornosti (v celoti), je zato pravno zmotna.
pravnomočen sklep o preizkusu terjatev - prijava ločitvene pravice - vpliv začetka stečajnega postopka na izvršilni postopek - prenehanje terjatve
Ker se skladno s četrtim odstavkom 280. člena ZFPPIPP prodaja premoženja, ki je predmet ločitvene pravice iz 1. točke drugega odstavka tega člena, in plačilo terjatve, zavarovane s to ločitveno pravico, opravita v stečajnem postopku, pritožnik s trditvami o prenehanju ločitvene pravice v posledici prenehanja terjatve, na kateri ločitvena pravica obstoji, v predmetnem pritožbenem postopku ne more uspeti.
ZST-1 člen 1, 1/3, 11, 11/1, 11/3, 11/4, 12a, 12a/6, 12b. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
nezmožnost plačila taks - oprostitev, odlog in obročno plačilo sodnih taks - predlog za oprostitev oziroma obročno plačilo ali odlog plačila sodne takse - podredni predlog za obročno plačilo sodnih taks - pogoji za odlog ali oprostitev plačila sodnih taks - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - oprostitev plačila sodnih taks - odlog plačila sodnih taks
Neutemeljene so pritožbe navedbe, da imajo obveznosti tožene stranke do tožeče stranke in odvetnika prednost do plačila pred obveznostjo plačila sodne takse, saj za kaj takega ni nobene zakonske podlage. Plačilo sodne takse je namreč obveznost taksnega zavezanca kot vse ostale njegove obveznosti do drugih upnikov, zato je tudi sodno takso taksni zavezanec dolžan plačati v višini in rokih kot to izhaja iz plačilnega naloga, s katerim je odmerjena, razen če ne doseže oprostitve, odloga ali obročnega plačila.
Tožena stranka je dokazala, da je bil tožnik tisti, ki je v času od 3. 1. 2020 do 4. 2. 2020 protipravno odtujil 21 manjkajočih stolov B. črne barve v lasti tožene stranke v skupni vrednosti 19.189,38 EUR in jih prodajal po ceni 400,00 EUR za stol, kar predstavlja utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
ZDR-1 člen 200, 200/3.. ZDSS-1 člen 41, 41/5.. ZPP člen 165, 165/1.
odpovedni rok - spor o prenehanju delovnega razmerja - stroški postopka
Spor o odpovednem roku (o njegovi dolžini in s tem o obstoju delovnega razmerja v času odpovednega roka) je spor o prenehanju delovnega razmerja.
Peti odstavek 41. člena ZDSS-1 določa, da v sporu o prenehanju delovnega razmerja delodajalec sam krije svoje stroške ne glede na izid postopka, razen če je delavec z vložitvijo tožbe ali z ravnanjem v postopku zlorabljal procesne pravice. Sodišče prve stopnje je na podlagi navedene določbe ZDSS-1 pravilno odločilo, da toženka sama krije svoje stroške. Presoji, da tožnica svojih procesnih pravic ni zlorabljala, toženka v pritožbi niti ne oporeka.
predpostavke za uveljavljanje jamčevalnih zahtevkov - dokazna prekluzija - nadomeščanje trditev z dokazi
Glede priče višje sodišče ugotavlja, da je toženka predlog po njenem zaslišanju podala šele s tretjo pripravljalno vlogo in ne na naroku za prvo glavno obravnavo, zaradi česar je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je s tem dokaznim predlogom prekludirana. Navedeno se sicer izkaže za nepomembno z ozirom na to, da pritožba sploh ne oporeka sodišču prve stopnje, da glede grajanja stvarnih napak v Nemčiji ni ponudila ustreznih trditev.
Pritožba se v nadaljevanju glede zadostne trditvene podlage glede napak v domu upokojencev sklicuje na predložene zapisnike, s čimer pa v bistvu spet ne oporeka sodišču prve stopnje, da ni ponudila ustrezne trditvene podlage. Manjkajočih trditev namreč ni možno nadomestiti z izvedenimi dokazi.
prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev na pravdo v zapuščinskem postopku - sporna dejstva - prikrajšanje nujnega deleža - pravica do nujnega deleža - vračunanje darila zakonitemu dediču - obstoj darila - vrnitev darila - manj verjetna pravica
Prvostopenjsko sodišče je ob dejstvu, da je obstoj darila sporen, ravnalo prav, ko je zapuščinski postopek prekinilo in pritožnico napotilo na pravdo. Šele ko bo v pravdi ugotovljeno, ali gre pri pogodbi z dne 11. 3. 1968 za darilno ali odplačno pogodbo, bo lahko prvostopenjsko sodišče odločalo o dednopravnih vprašanjih, kot so obstoj in prikrajšanje nujnega deleža, vračunavanje in vrnitev daril.
ZIZ člen 55, 55/1. ZFPPIPP člen 21, 21/2, 408, 408/2.
ugovor zoper sklep o izvršbi - terjatve, za katere učinkuje odpust obveznosti - zavarovane terjatve
V postopku osebnega stečaja odpust obveznosti učinkuje za vse terjatve upnikov do dolžnika, ki so nastale do začetka postopka osebnega stečaja, ne glede na to, ali je upnik to terjatev prijavil v postopku osebnega stečaja, če ni v drugem odstavku 408. člena ZFPPIPP drugače določeno (prvi odstavek 408. člena ZFPPIPP). Ker pa začetek stečajnega postopka ne vpliva na ločitveno pravico in terjatev, zavarovano s to ločitveno pravico, tudi postopek odpusta obveznosti, ki je postopek znotraj stečajnega postopka, ne more imeti vpliva na terjatev, zavarovano z ločitveno pravico.
URS člen 22, 35, 36. ZKP člen 83, 215, 215/1, 285, 285.e.
hišna preiskava - odredba o hišni preiskavi - predlog za izločitev dokazov - pravna oseba - povezanost z družino - sostorilstvo - dokazni standard - utemeljeni razlogi za sum - nezakonitost odločbe - obrazložitev odredbe - konkretizacija - načelo sorazmernosti
Ob tem pa ne gre prezreti, da je iz izreka odredbe o hišni preiskavi povsem jasno in določno razviden tudi namen hišne preiskave, pri čemer je preiskovalni sodnik v nadaljevanju še pojasnil, da je potrebno upoštevati tudi družinsko povezanost in lastniško strukturo družbe Dialog-si.net, ki je v neposredni lasti žene obdolženega B. V. in posledično obstoj verjetnosti, da je navedene predmete B. V. prenesel tudi na naslov, kjer prebiva.
Tretji je vložil pritožbo s priporočeno pošto, kar je vidno iz dohodnega zaznamka. V glavi pritožbe je navedeno ime pooblaščenca, sedež pisarne ter na zadnji strani firma tretjega. Vendar nikjer ni podpisa, prav tako ni priloženega (podpisanega) pooblastila.
razdelitveni narok - sklep o poplačilu - prenehanje terjatve
Pritožba ne zatrjuje, kdaj je upnikova terjatev prenehala oziroma ne izkaže, da je upnikova terjatev prenehala pred razdelitvenim narokom. Ob navedenem je potrditi obračun upnikove terjatve po sodišču prve stopnje na dan razdelitvenega naroka ter glede na prvi in drugi odstavek 208. člena ZIZ potrditi tudi izpodbijano odločitev
ZPP člen 116, 120.. OZ člen 6, 6/2.. Kodeks odvetniške poklicne etike (1994) člen 16.
vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka - obstoj upravičenega razloga za zamudo
Sodišče je imelo vso podlago za zaključek, da pri pooblaščencu tožeče stranke ni obstajal upravičen vzrok, ki predstavlja opravičljivo oviro za stranko pri izvedbi določenega procesnega dejanja. Vrnitev v prejšnje stanje je mogoče le, če je zamudo povzročil dogodek resnejše narave, ki razumsko predstavlja oviro za stranko in ga stranka kljub izkazani zadostni skrbnosti ni mogla predvideti niti preprečiti.
V danem primeru bolezen pooblaščenca tožeče stranke ni upravičen vzrok za zamudo pritožbenega roka in bi glede na dejstvo, da je z blažjimi simptomi zbolel šele 21. dan pritožbenega roka, lahko pritožbo do pričetka bolezni že vložil ali pa bi lahko zaradi bolezni pooblaščenca, tožeča stranka poiskala drugega pooblaščenca za vložitev tožbe.
predmet izvršbe - etažna lastnina - pripadajoče zemljišče k stavbi - skupni del stavbe v etažni lastnini - neločljiva povezanost - neurejeno zemljiškoknjižno stanje
Kot izhaja iz podatkov zemljiške knjige, je na predmetu izvršbe vzpostavljena etažna lastnina. To pa pomeni, da stvarnopravno načelo povezanosti zemljišča in objekta (superficies solo cedit), na katerega se sklicuje pritožnik, v konkretnem primeru ne velja. Gre za izjemo od navedenega načela, po katerem posamezni deli, na katerih je vzpostavljena etažna lastnina ne delijo usode zemljišča in niso sestavni del le-tega, temveč predstavljajo pravno samostojno stvar.
V nasprotju z načelom superficies solo cedit, po katerem je zgradba sestavina zemljišča in ni v samostojnem pravnem prometu, z vzpostavitvijo etažne lastnine stavbišče postane neločljivo povezan skupen del stavbe, ki je v solasti vsakokratnih etažnih lastnikov posameznih delov stavbe v etažni lastnini, in je tako stavbišče tisto, ki ni več v samostojnem pravnem prometu. Neločljivo je povezano z lastnino na posameznem delu. V konkretnem primeru to za stavbišče iz podatkov zemljiške knjige ne izhaja, kar bo res še treba urediti. A to ne predstavlja ovire za prodajo posameznega dela, ki je kot tak vknjižen v zemljiški knjigi v korist dolžnika.
ZSDP-1 člen 6, 42, 79, 79/1, 79/2, 79/3, 118.. Pravilnik o kriterijih za uveljavljanje pravic za otroke, ki potrebujejo posebno nego in varstvo (2014) člen 4, 4/1, 4/2.
dodatek za nego otroka - slabovidna oseba - (ne)izpolnjevanje pogojev
Glede na sodno izvedensko mnenje, potrjeno s pisno izjavo lečeče specialistke je sodišče prve stopnje lahko zaključilo le, da tožničinega sina ni mogoče uvrstiti med slabovidne otroke po 4. členu Pravilnika. Ni ga mogoče šteti za slabovidnega, saj je njegov vid korigiran 100 %.
nepravočasnost pritožbe - zavrženje pritožbe - roki - prekluzivni rok
Dolžnik je sklep sodišča prve stopnje prejel 11. 5. 2021, rok za vložitev pritožbe se je iztekel 19. 5. 2021, pritožbo je vložil 20. 5. 2021, kar je po preteku 8-dnevnega pritožbenega roka (tretji odstavek 9. člena ZIZ).