predlog za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave - poročilo o finančnem položaju in poslovanju dolžnika - posodobljen seznam terjatev - odločanje o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave - poziv sodišča na dopolnitev predloga - zavrženje predloga
Glede na povsem jasno in nedvoumno zakonsko določbo prvega odstavka 142. člena ZFPPIPP je tako sklicevanje sodišča prve stopnje v pozivnem sklepu povsem dovolj in pri dolžniku ni moglo vzbuditi nobenega dvomu o tem, kaj mora svojemu predlogu še priložiti. Ker slednjega dolžnik v naknadno postavljenem roku ni storil, je odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju predloga glede na določbo drugega odstavka 221.d člena ZFPPIPP pravilna.
stranska intervencija - pravni interes - ekonomski interes
V teoriji in sodni praksi ni nobenega dvoma o tem, da ekonomski interes ne zadošča za vključitev intervenienta v pravdo. Predlagateljica je navajala, da je njen pravni interes v tem, da bi v primeru zmage tožnice, le-ta prišla do lažjega poplačila blaga, ki ga je proizvedla in prodala tožnici, saj je tožnica njeno izvozno podjetje. S tem pa je izkazan zgolj ekonomski interes, ki za stransko intervencijo ne zadošča.
izvedensko mnenje - začasna nezmožnost za delo zaradi bolezni
Ker je bilo izkazano, da je tožeča stranka v spornem obdobju opravljala tudi težja fizična dela, česar ji zdravstveno stanje ni dopuščalo, je sodišče pravilno ugotovilo njeno nezmožnost za delo vse do premestitve 15. 12. 2019. Obveznost delodajalca organizirati delo, res ni predmet tega socialnega spora, zato je brezpredmetno razlogovanje, kaj bi delodajalec moral zagotoviti tožeči stranki. To je podvrženo raznim prekrškovnim sankacijam po Zakonu o varnosti in zdravju pri delu. Bistveno je, da tožeči stranki niso bile priznane stvarne razbremenitve v okviru invalidskega postopka.
zavrnitev predloga za izvršbo - prehod terjatve ali obveznosti - aktivna legitimacija - upnik - zemljiška knjiga - pisna izdelava in vročitev sodbe - nedovoljene pritožbene novote
ZPP v drugem odstavku 324. člena določa, da uvod sodbe med drugim obsega tudi ime in priimek in stalno oziroma začasno prebivališče strank, kar pomeni, da so v uvodu opredeljene pravdne stranke, na katere se tudi vežejo obveznosti, ki izhajajo iz sodbe.
Ko sodba v I. in II. točki govori o etažnih delih in etažnih lastnikih, ne opredeljuje s tem strank pravdnega postopka, ampak samo ugotavlja solastnino na stavbi pripadajočem zemljišču oz. odreja vknjižbo te solastninske pravice v zemljiško knjigo, kar pa se logično nanaša na vse etažne lastnike in njihove pravne naslednike. Dolžniško-upniško razmerje glede plačila pravdnih stroškov pa je vzpostavljeno med strankami, kot so opredeljene v uvodu sodbe.
odlog izvršbe na predlog dolžnika - nastanek nenadomestljive ali težko nadomestljive škode - izvršba na nepremičnino - dom dolžnika - pogoji za odlog izvršbe - objektivni in subjektivni pogoj za odlog izvršbe
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da ni izpolnjen že objektivni pogoj, ki je eden izmed kumulativno predpisanih pogojev za odlog izvršbe, posledično pa se sodišču prve stopnje ni bilo treba spuščati v presojo nastanka nenadomestljive ali težko nadomestljive škode.
ZIZ člen 55, 55/1. ZFPPIPP člen 21, 21/2, 408, 408/2.
ugovor zoper sklep o izvršbi - terjatve, za katere učinkuje odpust obveznosti - zavarovane terjatve
V postopku osebnega stečaja odpust obveznosti učinkuje za vse terjatve upnikov do dolžnika, ki so nastale do začetka postopka osebnega stečaja, ne glede na to, ali je upnik to terjatev prijavil v postopku osebnega stečaja, če ni v drugem odstavku 408. člena ZFPPIPP drugače določeno (prvi odstavek 408. člena ZFPPIPP). Ker pa začetek stečajnega postopka ne vpliva na ločitveno pravico in terjatev, zavarovano s to ločitveno pravico, tudi postopek odpusta obveznosti, ki je postopek znotraj stečajnega postopka, ne more imeti vpliva na terjatev, zavarovano z ločitveno pravico.
nepravočasnost pritožbe - zavrženje pritožbe - roki - prekluzivni rok
Dolžniku je bilo pisanje vročeno s fikcijo vročitve 6. 3. 2021. Rok za vložitev pritožbe se je iztekel 15. 3. 2021, dolžnik pa je pritožbo vložil 16. 3. 2021, kar je po izteku 8 dnevnega pritožbenega roka (tretji odstavek 9. člena ZIZ).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - SODNI REGISTER
VSL00056344
ZSReg člen 17. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (2007) člen 43, 43/2, 43/2-2. ZISDU-1 člen 112, 112/1, 115, 137, 137/1, 137/1-1, 192, 192/2.
registrski postopek - udeleženec v postopku - pravni interes za pritožbo - pomanjkanje pravnega interesa za pritožbo - nedovoljena pritožba - predlog za vpis spremembe družbenika - univerzalno pravno nasledstvo družbe - preoblikovanje družbe - dokazovanje pravnega nasledstva - odločba o izbrisu - vzajemni sklad - pooblaščena investicijska družba - družba za upravljanje - imetništvo poslovnega deleža družbe - vpis podatkov v sodni register
Zgolj zatrjevano dejstvo, da je pritožnik eden od treh zakonitih zastopnikov subjekta vpisa, pritožniku še ne podeljuje pravice do pritožbe zoper sklep z dne 6. 3. 2019. Pritožnik bi moral konkretizirati, katera njegova pravica ali na zakonu temelječ interes kot zakonitega zastopnika subjekta vpisa je bila z izpodbijanim sklepom prizadeta oziroma na kakšen način izpodbijani sklep posega v njegov zatrjevani pravni položaj kot zakonitega zastopnika subjekta vpisa ali izkazati, da je pritožbo vložil v imenu subjekta vpisa.
Pritožba zaradi pomanjkanja pravnega interesa zanjo ni dovoljena. Pravni interes za pritožbo se namreč presoja z vidika možnosti, da bi s pritožbo pritožnik dosegel drugačno, zanj ugodnejšo rešitev, kot pa izhaja iz odločbe prvostopenjskega sodišča. Po vsebini drugačne odločitve v zvezi s predlogom za vpis spremembe družbenika pa pritožnik očitno noče. Drugače povedano: tudi če bi bil pritožniku priznan pravni interes za pritožbo zoper sklep z dne 6. 3. 2019, mu pritožbeno sodišče zaradi opisane procesne situacije ne bi moglo priznati pravnega interesa za pritožbo zoper sedaj izpodbijani sklep.
Predlagatelj se v pritožbi nekonsistentno sklicuje na pravno nasledstvo na podlagi drugega odstavka 192. člena v letu 2005 veljavnega ZISDU, ki določa, da mora v primeru preoblikovanja investicijske družbe v vzajemni sklad družba za upravljanje, ki je upravljala investicijsko družbo, prenesti celotno premoženje investicijske družbe skupaj z vsemi obveznostmi na vzajemni sklad, ki ga upravlja ista družba za upravljanje, investicijska družba pa preneha brez posebnega postopka likvidacije, in sicer z dnem vpisa izbrisa v sodni register. Po eni strani zatrjuje, da je do preoblikovanja družbe G., pooblaščena investicijska družba, d. d., v Delniški vzajemni sklad G. prišlo na podlagi člena 192/2 ZISDU, torej je pravni naslednik navedene pooblaščene investicijske družbe Delniški vzajemni sklad G., po drugi strani pa, da je na podlagi preoblikovanja iste pooblaščene investicijske družbe na podlagi istega določila prišlo do pravnega nasledstva družbe D., upravljanje z investicijskimi skladi, d. o. o.
Kdo je pravni naslednik ne izhaja le iz citiranega drugega odstavka 192. člena ZISDU. Prvi odstavek 112. člena ZISDU izrecno določa, da je vzajemni sklad premoženje, ki je ločeno od premoženja družbe za upravljanje, ki upravlja ta sklad, in je v lasti imetnikov investicijskih kuponov vzajemnega sklada, čeprav vzajemni sklad oblikuje po 115. členu ZISDU družba za upravljanje. Še več: med prepovedane posle družbe za upravljanje za račun vzajemnega sklada po 1. točki prvega odstavka 137. člena ZISDU uvršča tudi posle, katerih predmet so naložbe vzajemnega sklada, ki bi jih družba sklenila za svoj račun ali za račun drugih investicijskih skladov, ki jih upravlja. Poslovni delež v družbi je premoženje družbenika. Imetništvo poslovnega deleža je obvezen podatek, ki se vpisuje v sodni register pri družbah z omejeno odgovornostjo (6. točka prvega odstavka 4. člena in drugi odstavek 5. člena ZSReg).
ZSReg člen 5, 5/2, 5/2-5. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (2007) člen 43, 44, 44/1, 44/1-2.
sodni register - zaznamba sklepa o izvršbi v sodnem registru - sklep o zavarovanju - začasna odredba - vpis spremembe družbenika v sodnem registru
Začasna odredba se v skladu s 5. točko drugega odstavka 5. člena ZSReg le zaznamuje pri poslovnem deležu družbenika, na katerega se ta nanaša. Ne more pa biti podlaga za vpis spremembe imetništva poslovnega deleža, saj za to ni podlage v materialnem pravu.
ugovor tretjega - napotitev na pravdo - odgovor upnika na ugovor tretjega
ZIZ v drugem odstavku 65. člena določa, da v kolikor upnik v danem roku izjavi, da ugovoru nasprotuje, sodišče ugovor zavrne. Sodišče v izvršbi v tej fazi odločanja o ugovoru tretjega namreč ne opravi vsebinske presoje upnikovega nasprotovanja, temveč na podlagi upnikove izjave, da ugovoru tretjega nasprotuje, ugovor le zavrne.
Tožeča stranka ni popravila oziroma dopolnila vloge tako, da bi bila primerna za obravnavo, prav tako ni zaprosila za brezplačno pravno pomoč. Ker vloga ni bila ustrezno popravljena oziroma dopolnjena, je ni bilo dopustno vsebinsko obravnavati.
neupravičena pridobitev - gradbena dela - realni dolžnik - maksimalna hipoteka - plačilo za opravljena dela - ugovor pasivne legitimacije - zavrnitev tožbenega zahtevka
Pravilna pa je tudi prvostopenjska pravna presoja, da tožnica plačila za na toženkinem objektu opravljena gradbena dela od nje ne more terjati niti na osnovi določb o neupravičeni pridobitvi.
Zgolj hipotetična možnost oziroma ugibanje zagovornika, da bi oškodovana družba zato, ker ji je obdolženec povrnil škodo, predlog za njegov kazenski pregon lahko umaknila, pa ne omogoča oziroma dopušča razlage, da je s tem odpadla zakonita podlaga (torej potrebni predlog oškodovanca) za kazenski pregon obdolženca.
Obdolženčeva obsežna predkaznovanost, tudi zaradi istovrstnih kaznivih dejanj, po pravilnih razlogih izpodbijane sodbe ne daje utemeljene podlage za izrek kazenske sankcije opominjevalne narave.
ZPP člen 111, 111/3, 111/4, 154, 154/1, 319, 319/1, 394, 394-10, 396, 396/3. ZZUSUDJZ člen 3, 3/1. ZS člen 83.
obnova postopka - rok za vložitev predloga za obnovo postopka - pravnomočnost sodbe - nastop pravnomočnosti - objektivni rok - tek roka - zadržanje teka roka - epidemija - tek rokov med razglašeno epidemijo SARS-Cov-2 - stroški postopka - potrebni stroški postopka
Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da prekinitev teka rokov po ZZUSUDJZ na tek objektivnega petletnega roka ni vplivala.
odškodninski spor - zamudna sodba - sklepčnost tožbe - nesklepčnost tožbe - poziv sodišča za odpravo nesklepčnosti tožbe - elementi odškodninske odgovornosti - trditvena in dokazna podlaga tožbe - pogoji za izdajo zamudne sodbe - preklic neresničnih trditev
Če tožena stranka ne odgovori na tožbo, iz dejstev, ki so navedena v tožbi, pa ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka (nesklepčnost tožbe), sodišče tožeči stranki s sklepom določi rok za odpravo nesklepčnosti tožbe, razen če je očitno, da stranka nesklepčnosti tožbe ne bi mogla odpraviti z dopolnitvijo posameznih navedb v okviru istega tožbenega zahtevka.
V postopku izdaje zamudne sodbe sodišče za podlago vzame dejansko stanje, ki izhaja iz tožbenih trditev, če dejstva niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik, ali z dejstvi, ki so splošno znana.
Glede na podane trditve tožnika o elementih odškodninske odgovornosti je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je na podlagi zatrjevanih dejstev, navedenih v tožbi, tožbeni zahtevek utemeljen (sklepčnost tožbe).
GRADBENIŠTVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00048447
ZOR člen 28, 28/1, 85, 85/3, 89, 89/1, 279, 279/1, 279/2, 387, 1089. OZ člen 18, 18/1, 376. Posebne gradbene uzance 2020 (2020) uzanca 116, 119.
pooblastilo za zastopanje - konkludentno ravnanje - gradbena pogodba - končni obračun - izvensodna poravnava - arbitražni dogovor - pripoznava dolga - prenehanje teka zamudnih obresti
Tožena stranka je sama navajala, da je bil A. njen pooblaščenec, ker dela tožničinih trditev, da "se je (A. A.) pred uvedbo izvajalca v posel tako tudi pismeno identificiral in da je bila tudi ženina izjava, da bo vse aktivnosti v vezi celotne pogodbe št. 6/98 vodil njen mož", v postopku pred sodiščem prve stopnje ni prerekala. Zato v tem pritožbenem postopku tudi ne more uspeti s sklicevanjem na tretji odstavek 85. člena ZOR v smislu, da je šlo za poslovanje med dvema gospodarskima družbama in da mora zato vsak pogodbenik vedeti, da mora za pravno veljavnost sklenjenih pravnih poslov in pogodb to odobriti in skleniti zakoniti zastopnik ali njegov pooblaščenec.
Stranke gradbene pogodbe s končnim obračunom uredijo medsebojna razmerja in določijo način izvršitve njihovih medsebojnih pravic in obveznosti.
Zaradi obstoja veljavnega Zapisnika pravni temelj vtoževane terjatve ni več v gradbeni pogodbi št. 6/98, temveč v omenjenih zapisnikih.
Določba o prepovedi obrestnih obresti ima naravo kogentnega predpisa, katerega uporabe pa stranki s pogodbo ne moreta izključiti.
Da lahko stečajni upravitelj vodi posle, mora biti seznanjen z vso dokumentacijo in pisanji, naslovljenimi na stečajnega dolžnika, najsi bodo sodna ali izvensodna.
Druge fizične osebe kot stečajnega upravitelja, ki bi lahko sprejela izjavo volje, načeloma pri stečajnemu dolžniku ni. Ta sicer lahko pooblasti druge osebe za prevzem pisanj, česar ni dolžan in predlagatelj pooblastila drugemu ne zatrjuje.
Določba je specialna in četudi se izrecno ne nanaša na vročanje izvensodnih pisanj, jo je potrebno tako razlagati.
Umik tožbe je enostranska izjava volje, ki je ni mogoče preklicati niti v primeru, če bi šlo za napako volje. Po 3. odstavku 188. člena ZPP mora sodišče ob umiku tožbe izdati sklep o ustavitvi postopka. Glede na sodno prakso in pravno teorijo je sklep deklaratorne narave. Predlagane ustavitve postopka ni mogoče preklicati niti preprečiti posledico ustavitve, ki je v tem, da zadeve več ni dopustno obravnavati meritorno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSM00048114
OZ-UPB1 člen 131. ZPP člen 2, 7, 212, 341, 358. ZVZD-1 člen 5, 5/1, 5/3. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih (2005) člen 4, 5. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih (1999) člen 3.
odgovornost zavarovanca za nezgodo - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - odgovornost delodajalca in zavarovalnice - protipravno ravnanje - krivda za opustitev - delo na terenu - padec na pohodni površini - zmotna uporaba materialnega prava - trditveno in dokazno breme - trditve o odločilnih dejstvih - dokazovanje odločilnih dejstev - nastanek poškodbe v zvezi z delom - krivdna odgovornost delodajalca za delavca - kmetijsko zemljišče - zagotavljanje varnih delovnih pogojev - nesporna dejstva - sprememba odločitve brez pritožbene obravnave
Na proizvodnih zemljiščih (med katera sodijo tudi vinogradi) ne velja tako stroga ureditev glede varnosti na delovnem mestu. V okoliščinah konkretnega primera je še manj sprejemljiva razlaga sodišča prve stopnje, da bi moral delodajalec "predmetno luknjo oz. kotanjo v katero je stopil tožnik in se telesno poškodoval ustrezno označiti" oziroma očitek o tem, da zavarovanec toženke "več kot mesec dni" ni pokosil trave v vinogradu. Odločitev sodišča prve stopnje namreč ne pomeni nič drugega kot če bi zakonodajalec zapisal:"V vinogradih mora biti trava pokošena tako, da se vidi vsaka neravnina. Če neravnina sega do višine gležnja in je velika kot stopalo odraslega človeka, jo je potrebno izravnati ali vidno označiti.". Kriteriji za vzpostavitev takšnega dolžnostnega ravnanja pa morajo biti objektivizirani in sicer morajo upoštevati potrebo po določenem ravnanju v določenem položaju in dejansko možnost drugačnega ravnanja, s katerim bi se povzročitvi škode lahko izognil, pa tudi predvidljivost nastanka škode. Za dela, ki se odvijajo v naravnem okolju, torej okolju, ki ga ne ustvari delodajalec, ne morejo veljati tako strogi pogoji, ker delodajalec teh zunanjih, od njegove volje praviloma neodvisnih vplivov, ne more povsem nadzorovati.
dodatek za pomoč in postrežbo - (ne)izpolnjevanje pogojev
Kljub ugotovitvi sodnega izvedenca, da je pri tožnici kasneje prišlo do poslabšanja zdravstvenega stanja (sodni izvedenec ugotavlja, da se je zdravstveno stanje poslabšalo z 10. 9. 2020), sodišče prve stopnje ni imelo pravne podlage, da bi samo odločilo o pravici, kot jo uveljavlja tožnica. O vseh novotah, ki nastanejo po izdaji izpodbijane dokončne odločbe tožene stranke, v konkretnem primeru po 20. 1. 2020, mora najprej odločiti tožena stranka, torej ZPIZ, kajti v nasprotnem primeru bi sodišče prve stopnje brez pravne podlage prevzelo pristojnosti navedenega zavoda.