ZOdv člen 17, 17/1. Odvetniška tarifa (2015) člen 2, 11, 11/3, 12, 12/2, 12/3, 14, 14/4. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 38, 38/1. ZDDV-1 člen 36. ZST-1 člen 16.
stroški postopka - stroški zastopanja po odvetniku - uporaba odvetniške tarife - odvetniška tarifa - odvetniška storitev - izdatki - odvetniški stroški - obračun davka na dodano vrednost (DDV) - odmera ddv od izdatkov - vrednost storitve po Odvetniški tarifi - sprememba vrednosti točke - stroški predpravdnega odškodninskega zahtevka - višina sodne takse
Utemeljene so pritožbene navedbe, da bi moralo sodišče prve stopnje DDV odmeriti tudi od materialnih stroškov. Na podlagi prvega odstavka 17. člena ZOdv je odvetnik upravičen do plačila za svoje delo in do povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom po odvetniški tarifi. Po 2. členu OT so odvetniški stroški skupna cena odvetniških storitev in izdatkov, ki so potrebni za izvršitev dela, povečani za DDV, če je odvetnik davčni zavezanec v Sloveniji. Odvetniške stroške je dolžna plačati stranka oziroma naročnik storitve. Odvetnik mora obračunati DDV od davčne osnove, določene v skladu s 36. členom ZDDV-1, kar pomeni, da se vanjo vštevajo tudi izdatki, potrebni za izvršitev dela, torej tudi materialni stroški, do katerih je upravičen v skladu s 17. členom ZOdv.
izbris dolžnika iz sodnega registra brez likvidacije - dovoljenje za poslovanje - preklic dovoljenja
Zakonske določbe ni dovoljeno razlagati preširoko, da bi zajemala tudi naknadni preklic danega dovoljenja, takšna razlaga ne ustreza namenu zakona in za gospodarski subjekt ne bi bila v skladu z načelom svobodne gospodarske pobude. Zato jo je potrebno tolmačiti ozko, se pravi zgolj za primer, da lastnik objekta ni dal dovoljenja za poslovanje na tem naslovu.
postopek osebnega stečaja - postopek odpusta obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - podatki davčnega zavezanca - predložitev neresničnih podatkov - zakonska domneva - trditveno breme
Ker gre za zakonsko domnevo je na dolžnici trditveno in dokazno breme, da dokaže, da je davčnemu organu dala resnične, pravilne in popolne podatke in kateri podatki so to bili (za razliko od tistih, ki izhajajo iz davčne odločbe).
URS člen 22, 35, 36. ZKP člen 83, 215, 215/1, 285, 285.e.
hišna preiskava - odredba o hišni preiskavi - predlog za izločitev dokazov - pravna oseba - povezanost z družino - sostorilstvo - dokazni standard - utemeljeni razlogi za sum - nezakonitost odločbe - obrazložitev odredbe - konkretizacija - načelo sorazmernosti
Ob tem pa ne gre prezreti, da je iz izreka odredbe o hišni preiskavi povsem jasno in določno razviden tudi namen hišne preiskave, pri čemer je preiskovalni sodnik v nadaljevanju še pojasnil, da je potrebno upoštevati tudi družinsko povezanost in lastniško strukturo družbe Dialog-si.net, ki je v neposredni lasti žene obdolženega B. V. in posledično obstoj verjetnosti, da je navedene predmete B. V. prenesel tudi na naslov, kjer prebiva.
Tretji je vložil pritožbo s priporočeno pošto, kar je vidno iz dohodnega zaznamka. V glavi pritožbe je navedeno ime pooblaščenca, sedež pisarne ter na zadnji strani firma tretjega. Vendar nikjer ni podpisa, prav tako ni priloženega (podpisanega) pooblastila.
pobot v izvršilnem postopku - pogoji za pobot - materialnopravni pobot v izvršilnem postopku
V izvršilnem postopku, ki se vodi na podlagi izvršilnega naslova, lahko dolžnik z materialnopravnim pobotnim ugovorom uspe le v primeru, če je njegova terjatev nesporna ali ugotovljena s pravnomočno sodbo ali sodno poravnavo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSM00048114
OZ-UPB1 člen 131. ZPP člen 2, 7, 212, 341, 358. ZVZD-1 člen 5, 5/1, 5/3. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih (2005) člen 4, 5. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih (1999) člen 3.
odgovornost zavarovanca za nezgodo - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - odgovornost delodajalca in zavarovalnice - protipravno ravnanje - krivda za opustitev - delo na terenu - padec na pohodni površini - zmotna uporaba materialnega prava - trditveno in dokazno breme - trditve o odločilnih dejstvih - dokazovanje odločilnih dejstev - nastanek poškodbe v zvezi z delom - krivdna odgovornost delodajalca za delavca - kmetijsko zemljišče - zagotavljanje varnih delovnih pogojev - nesporna dejstva - sprememba odločitve brez pritožbene obravnave
Na proizvodnih zemljiščih (med katera sodijo tudi vinogradi) ne velja tako stroga ureditev glede varnosti na delovnem mestu. V okoliščinah konkretnega primera je še manj sprejemljiva razlaga sodišča prve stopnje, da bi moral delodajalec "predmetno luknjo oz. kotanjo v katero je stopil tožnik in se telesno poškodoval ustrezno označiti" oziroma očitek o tem, da zavarovanec toženke "več kot mesec dni" ni pokosil trave v vinogradu. Odločitev sodišča prve stopnje namreč ne pomeni nič drugega kot če bi zakonodajalec zapisal:"V vinogradih mora biti trava pokošena tako, da se vidi vsaka neravnina. Če neravnina sega do višine gležnja in je velika kot stopalo odraslega človeka, jo je potrebno izravnati ali vidno označiti.". Kriteriji za vzpostavitev takšnega dolžnostnega ravnanja pa morajo biti objektivizirani in sicer morajo upoštevati potrebo po določenem ravnanju v določenem položaju in dejansko možnost drugačnega ravnanja, s katerim bi se povzročitvi škode lahko izognil, pa tudi predvidljivost nastanka škode. Za dela, ki se odvijajo v naravnem okolju, torej okolju, ki ga ne ustvari delodajalec, ne morejo veljati tako strogi pogoji, ker delodajalec teh zunanjih, od njegove volje praviloma neodvisnih vplivov, ne more povsem nadzorovati.
dodatek za pomoč in postrežbo - (ne)izpolnjevanje pogojev
Kljub ugotovitvi sodnega izvedenca, da je pri tožnici kasneje prišlo do poslabšanja zdravstvenega stanja (sodni izvedenec ugotavlja, da se je zdravstveno stanje poslabšalo z 10. 9. 2020), sodišče prve stopnje ni imelo pravne podlage, da bi samo odločilo o pravici, kot jo uveljavlja tožnica. O vseh novotah, ki nastanejo po izdaji izpodbijane dokončne odločbe tožene stranke, v konkretnem primeru po 20. 1. 2020, mora najprej odločiti tožena stranka, torej ZPIZ, kajti v nasprotnem primeru bi sodišče prve stopnje brez pravne podlage prevzelo pristojnosti navedenega zavoda.
Zgolj hipotetična možnost oziroma ugibanje zagovornika, da bi oškodovana družba zato, ker ji je obdolženec povrnil škodo, predlog za njegov kazenski pregon lahko umaknila, pa ne omogoča oziroma dopušča razlage, da je s tem odpadla zakonita podlaga (torej potrebni predlog oškodovanca) za kazenski pregon obdolženca.
Obdolženčeva obsežna predkaznovanost, tudi zaradi istovrstnih kaznivih dejanj, po pravilnih razlogih izpodbijane sodbe ne daje utemeljene podlage za izrek kazenske sankcije opominjevalne narave.
ZPP člen 111, 111/3, 111/4, 154, 154/1, 319, 319/1, 394, 394-10, 396, 396/3. ZZUSUDJZ člen 3, 3/1. ZS člen 83.
obnova postopka - rok za vložitev predloga za obnovo postopka - pravnomočnost sodbe - nastop pravnomočnosti - objektivni rok - tek roka - zadržanje teka roka - epidemija - tek rokov med razglašeno epidemijo SARS-Cov-2 - stroški postopka - potrebni stroški postopka
Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da prekinitev teka rokov po ZZUSUDJZ na tek objektivnega petletnega roka ni vplivala.
ZPP člen 154, 154/2. ZFPPIPP člen 60, 60/1, 60/1-2, 60/4, 300.
stečajni postopek - prijava terjatev v stečajnem postopku - vsebina prijave terjatve - navajanje dejstev in dokazov - nepopolna prijava - manjkajoča trditvena podlaga - predložitev dokaza - obveznost predložitve listinskih dokazov - prerekanje prijavljene terjatve - ravnanje z nepopolno vlogo - ugotovitev obstoja prerekane terjatve v pravdi - stroški postopka za ugotovitev obstoja terjatve - odločitev o stroških postopka - načelo uspeha v pravdi
Četrti odstavek 60. člena ZFPPIPP za primer, ko prijava terjatve ne vsebuje opisa dejstev in dokazov iz 2. točke prvega odstavka tega člena ali če ji niso priloženi dokazi iz tretjega odstavka tega člena, določa, da se zanjo ne uporabljajo pravila o nepopolnih vlogah, temveč upnika bremenijo stroški morebitnega postopka za ugotovitev obstoja terjatve, če je bila terjatev prerekana. Gre za sankcioniranje upnika, ki je z nepopolno prijavo povzročil situacijo, da se stečajni upravitelj o tej terjatvi, prav zaradi njene nepopolnosti in vsebinskih pomanjkljivosti, ni mogel izjaviti in jo je iz tega razloga tudi prerekal. Ta določba pomeni izjemo od splošne ureditve povračila stroškov v pravdnem postopku in jo je zato treba razlagati ozko. Uporabi se le v primerih, ko stečajni upravitelj prereka terjatev upnika zaradi prav zaradi nepopolne prijave in je presoja razlogov, zaradi katerih je bila terjatev prerekana, tudi predmet postopka, v katerem se presoja zahtevek za njeno ugotovitev. Načelo uspeha, ki sicer velja v pravdi, je torej prebito izključno takrat, kadar stečajni upravitelj prereka terjatev upnika zaradi manjkajoče trditvene podlage ali manjkajočih dokazov.
odločanje brez razpisa naroka - pogoji za izdajo - nesporno dejansko stanje - zahteva za izvedbo naroka - nedovoljene pritožbene novote - nekrivdni razlog za kasnejše predlaganje drugega dokaza
Toženka ne izkaže, zakaj iz opravičljivih razlogov, to je razlogov, ki niso posledica njene procesne neskrbnosti, predmetnega ni zatrjevala, predložila in predlagala do izdaje izpodbijane sodbe, ampak je navedeno storila šele v pritožbi zoper sodbo, kar je posledično prepozno in neupoštevno. Od zadnjega dogodka dne 18.2.2021 je imela po presoji pritožbenega sodišča do izdaje sodbe z dne 25.2.2021 na voljo povsem dovolj časa, da bi, če bi ravnala z zadostno procesno skrbnostjo, ki se od stranke pričakuje, lahko vse navedeno uveljavljala že pred sodiščem prve stopnje. Omenjenih trditev in dokazov, ki jih podaja šele v pritožbi zoper sodbo, zato pritožbeno sodišče kot neupoštevnih pritožbenih novot ni upoštevalo.
Predpostavke za uporabo 488. člena ZPP so le nespornost dejanskega stanja in okoliščini, da ni drugih ovir za izdajo sodbe in da stranka naroka ni zahtevala. Izdaja sodbe po 488. členu ZPP je možna kadarkoli v postopku na prvi stopnji sojenja, če nastopi pogoj nespornega dejanskega stanja. Takšno stanje je bilo podano, saj toženka nobenega konkretno zatrjevanega dejstva s strani tožnice kljub pozivu ni prerekala. Ob tem je zmotno stališče toženke, da je prišlo do prekluzije in da bi morala biti o nastopu prekluzije toženka posebej opozorjena. Toženkin ugovor zoper sklep o izvršbi je bil glede zatrjevanih dejstev s strani tožnice povsem prazen (op. pavšalno nasprotovanje, da terjatev po temelju in višini ni utemeljena, ne zadošča), pri čemer bi se toženka morala in mogla zavedati možnosti izdaje sodbe na podlagi 488. člena ZPP (op. zamudne sodbe, na možnost katere je stranko treba opozoriti, v zadevah iz izvršbe namreč ni mogoče izdati, je pa vsekakor mogoče izdati sodbo po 488. členu ZPP). Nasprotna stranka se v takšnem primeru mora brez vsakršnih dodatnih opozoril izreči do dopolnitve tožbe, če želi preprečiti izdajo sodbe po 488. členu ZPP, saj obstoji njena dolžnost izjaviti se do trditvenega in dokaznega gradiva nasprotne stranke, ki je razvidna že iz 7. in 212. člena ZPP, pri čemer je na tej podlagi nato omogočena uporaba 214. člena ZPP ter posledično 488. člena ZPP.
izvedensko mnenje - začasna nezmožnost za delo zaradi bolezni
Ker je bilo izkazano, da je tožeča stranka v spornem obdobju opravljala tudi težja fizična dela, česar ji zdravstveno stanje ni dopuščalo, je sodišče pravilno ugotovilo njeno nezmožnost za delo vse do premestitve 15. 12. 2019. Obveznost delodajalca organizirati delo, res ni predmet tega socialnega spora, zato je brezpredmetno razlogovanje, kaj bi delodajalec moral zagotoviti tožeči stranki. To je podvrženo raznim prekrškovnim sankacijam po Zakonu o varnosti in zdravju pri delu. Bistveno je, da tožeči stranki niso bile priznane stvarne razbremenitve v okviru invalidskega postopka.
pravica do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti - nezakonita odpoved - vračilo denarnega nadomestila prejetega za čas brezposelnosti
Ko gre za primere odprave odločbe o priznanju nadomestila med brezposelnostjo na podlagi tretjega odstavka 65. člena ZUTD je v 1. alineji drugega odstavka 140. člena ZUTD jasno določeno, da ima zavod pravico zahtevati od delodajalca neto zneske denarnega nadomestila izplačanega zavarovancu do ponovne zaposlitve pri tem delodajalcu oziroma izplačanih do dneva prenehanja delovnega razmerja, ki ga določi sodišče in torej ne od zavarovanca.
ZKP člen 219a, 219a/1, 285e, 285e/1, 378, 378/1, 378/2. ZODPol člen 19.
sklep o zavrnitvi predloga za izločitev dokazov - nedovoljeni dokazi - strokovno mnenje Nacionalnega forenzičnega laboratorija (NFL) - forenzična preiskava - izvedenec, zaposlen pri Nacionalnem forenzičnem laboratoriju (NFL) - pritožbena seja
Pritožbeno sodišče v celoti soglaša s stališčem prvostopnega sodišča, ki je obrazloženo v točki 7. izpodbijanega sklepa, da poročila NFL sama po sebi niso nedovoljen dokaz. Stališče temelji na pravilni razlagi 19. člena Zakona o organiziranosti in delu v policiji ( v nadaljevanju ZODPol), katerega vsebina je v celoti povzeta v nadaljevanju citirane točke obrazložitve, kjer je zapisano, da je NFL specializirana notranja organizacijska enota Generalne policijske uprave, ki zagotavlja strokovno in neodvisno podajanje poročil o preiskavi in izvedenskih izidov in mnenj s področja forenzičnih znanosti, da izvaja forenzična in laboratorijska raziskovanja in opravlja forenzične preiskave ter podaja poročila o preiskavi in izvedenske izvide in mnenja za potrebe policije, državnega tožilstva, sodišč in drugih državnih organov ter da naloge opravlja avtonomno in v skladu s strokovnimi standardi in navodili, strokovnjaki, ki so zaposleni v laboratoriju, pa so pri opravljanju izvedeništva neodvisni.Z ZODPol je normativno urejen status, avtonomnost in neodvisnost delovanja NFL, zato pavšalni očitki in na napačni podmeni sloneči pritožbeni pomisleki s tem v zvezi niso utemeljeni. NFL je pridobil akreditacijo po standardu SIST EN IEC/ISO 17025:2017 za dejavnosti, ki so opisane v prilogi akreditacijske listine in obsega forenzično preskušanje, kemijo, vzorčenje, biologijo in biokemijo (skrajšan opis obsega akreditacije 3.1). Navedeno zagotavlja ne le neodvisnost pri preiskavah, temveč tudi strokovnost ugotovitev, te pa so še vedno lahko predmet presoje le v dokaznem postopku, tudi s pomočjo izvedencev, ki jih v ta namen postavi sodišče, če se to pokaže za potrebno.
razdelitveni narok - sklep o poplačilu - prenehanje terjatve
Pritožba ne zatrjuje, kdaj je upnikova terjatev prenehala oziroma ne izkaže, da je upnikova terjatev prenehala pred razdelitvenim narokom. Ob navedenem je potrditi obračun upnikove terjatve po sodišču prve stopnje na dan razdelitvenega naroka ter glede na prvi in drugi odstavek 208. člena ZIZ potrditi tudi izpodbijano odločitev
ZPP člen 161, 339, 339/2-14. ZFPPIPP člen 121, 121/1. Odvetniška tarifa (2015) člen 11, 11/3.
ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave - stroški postopka - obrazložitev - absolutna bistvena kršitev določb postopka - materialni stroški
Očitek sodišču prve stopnje, da ni obrazložilo, zakaj je upnikom naložilo, da so dolžni dolžniku nerazdelno povrniti nastale stroške v zvezi s postopkom obravnave ugovora proti vodenju postopka prisilne poravnave, je utemeljen.
ZUPJS člen 10, 10/5, 10/6.. ZUP člen 7.. ZSVarPre člen 6, 6/1.
denarna socialna pomoč - plačilo prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje - izvenzakonska skupnost (zunajzakonska skupnost)
Sicer je pri odločanju o upravičenosti do denarne socialne pomoči, kar velja tudi za uveljavljanje višjih denarnih prejemkov zaradi zanikanja zunajzakonske skupnosti kot v predmetni zadevi, potrebno prvenstveno izhajati iz 1. odst. 6. člena ZSVarPre. Po cit. določbi ZSVarPre je vsakdo primarno po svojih sposobnostih dolžan skrbeti za dostojno preživljanje sebe in svojih družinskih članov. Do denarne socialne pomoči so upravičene le osebe, ki si zase in za svoje družinske člane sredstev v višini minimalnega dohodka ne morejo zagotoviti iz razlogov, na katere niso mogle oz. ne morejo vplivati. Ker tožnikoma zakonske domneve o obstoju zunajzakonske skupnosti ob treh skupnih otrocih, čeprav zanje ne skrbita, prijavljenem v ločenem gospodinjstvu, na istem naslovu v istem stanovanju tudi po presoji pritožbenega sodišča ni uspelo izpodbiti, pritožba ne more biti uspešna.
ZIZ člen 55, 55/1. ZFPPIPP člen 21, 21/2, 408, 408/2.
ugovor zoper sklep o izvršbi - terjatve, za katere učinkuje odpust obveznosti - zavarovane terjatve
V postopku osebnega stečaja odpust obveznosti učinkuje za vse terjatve upnikov do dolžnika, ki so nastale do začetka postopka osebnega stečaja, ne glede na to, ali je upnik to terjatev prijavil v postopku osebnega stečaja, če ni v drugem odstavku 408. člena ZFPPIPP drugače določeno (prvi odstavek 408. člena ZFPPIPP). Ker pa začetek stečajnega postopka ne vpliva na ločitveno pravico in terjatev, zavarovano s to ločitveno pravico, tudi postopek odpusta obveznosti, ki je postopek znotraj stečajnega postopka, ne more imeti vpliva na terjatev, zavarovano z ločitveno pravico.