Uredba Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1260/1999 člen 98. OZ člen 336, 349, 349/1, 352, 352/3.
finančni popravek - sofinanciranje iz sredstev kohezijske politike evropske skupnosti - kdaj začne teči zastaranje
Države članice Evropske Unije so dolžne delno ali v celoti preklicati financiranje iz evropskih sredstev, če ugotovijo nepravilnosti pri uporabi predpisov Unije ali nacionalne zakonodaje, pri čemer finančni popravek pomeni vračilo koristi, ki je bila zaradi nepravilnega ravnanja neupravičeno prejeta. Pravna podlaga za izrek finančnih popravkov je v 98. členu Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1260/1999 (v nadaljevanju: Uredba 1083/2006), ki v osnovi opredeljuje tudi merila za odmero1 in v le-tej imajo podlago tudi določila podzakonskih predpisov (navodil), ki jih je sprejelo pristojno ministrstvo. Izvedba in izterjava finančnih popravkov je posledica ugotovljenih nepravilnosti, pri čemer gre za to, da upravičenec ni upravičen obdržati vseh predhodno odobrenih evropskih sredstev, če se izkaže, da pri izvajanju projektov ni spoštovano pravo EU, vključno s pravom javnih naročil. Tožnica uveljavlja zahtevek na temelju slovenskega prava, med strankama sklenjene Pogodbe o sofinanciranju. Poleg tega sta obe stranki osebi s sedežem v Republiki Sloveniji. Na tek in potek zastaranja terjatve tožnice do toženke zato tek zastaralnega roka po Uredbi Sveta št. 2988/95 ne more vplivati, saj se ta nanaša le na zastaranje eventualnih terjatev ES do Republike Slovenije. Glede na povedano se torej zastaralni rok v tej zadevi ravna po pravu Republike Slovenije. Glede na to, da je Pogodba o sofinanciranju po svoji naravi upravna pogodba, rok za zastaranje terjatev iz upravnih pogodb pa ni posebej predpisan, se za zastaranje uporablja splošni petletni zastaralni rok (346. člen OZ). Ta je lahko začel teči naslednji dan po dnevu, ko je tožnica imela pravico terjati izpolnitev obveznosti (vrnitev neupravičeno plačanih zneskov). V konkretnem primeru je to naslednji dan po dnevu, ko so bila opravljena neutemeljena plačila na temelju Pogodbe o sofinanciranju (pred izplačilom terjatev na vračilo sredstev financiranja pojmovno ni mogla nastati, pa čeprav je sporno ravnanje toženke nastopilo že pred tem).
postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - izvedenec geodetske stroke - evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru - elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru - katastrski vpis - primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa - vmesni sklep - posebna pritožba - dovoljeni pritožbeni razlogi
S sklepom, izdanim na podlagi šestega odstavka 13. člena ZVEtL-1, se opravi le presoja, ali je izdelan elaborat primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa, zato je s pritožbo zoper ta sklep mogoče izpodbijati le pravilnost te presoje. Pritožbeni očitki glede dobre vere ter domnevnega prisvajanja zemljišča se nanašajo na vprašanja, ki se bodo reševala v nadaljnjem postopku ugotovitve pripadajočega zemljišča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00047374
URS člen 22, 60. ZASP člen 12, 12/1, 12/3, 22, 31, 74, 74/1, 81, 81/1, 105, 105/1, 106, 146, 146/1, 147, 147-1, 147-4,156, 157, 168, 168/1, 168/2, 168/3. OZ člen 193, 198, 336, 336/1, 344, 347, 347/1, 352. Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del (1998) člen 2. Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del (1998) tarifna številka II, II/2.
uporaba avtorskega dela - nadomestilo za uporabo - zastaranje zahtevka - višina nadomestila - tarifa - običajni honorar - zakonske zamudne obresti - začetek teka zakonskih zamudnih obresti - civilna kazen - kabelska retransmisija glasbenih del - kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - primerno nadomestilo - zastaranje zamudnih obresti - neupravičena pridobitev
V smislu enakega obravnavanja kabelskih operaterjev, zagotavljanja konkurenčnosti med njimi ter predvidljivosti je treba v vseh istovrstnih postopkih določanja primernega nadomestila uporabiti enak način določitve primernega nadomestila.
Pri določitvi primernega nadomestila za uporabo pravic je treba upoštevati tisto tarifo, ki je veljala v obdobju, za katerega se določa primerno nadomestilo. Le ta odraža običajno vrednost pravice v določenem obdobju.
Tarifa iz Skupnega sporazuma se je v obdobju od leta 2012 do leta 2014 bistveno zvišala (za cca. 31 odstotkov). Gre za spremembo objektivne okoliščine, ki je pravno odločilna za določitev primernega nadomestila v tem primeru. Zato ni mogoče govoriti o posegu v konkurenčnost in pravico do enakega obravnavanja kabelskih operaterjev, ker bi sodišče v istovrstnih primerih, ki pa se nanašajo na drugo časovno obdobje, določilo primerno nadomestilo za kabelsko retransmisijo glasbe v televizijskih programih v drugačni višini. V navedene pravice kabelskih operaterjev bi bilo poseženo le, če bi sodišče za isto časovno obdobje v istovrstnih primerih določilo različne višine primernih nadomestil, pri čemer za takšne odločitve ne bi obstajale utemeljene objektivne okoliščine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00047792
ZIZ člen 15, 247. ZPP člen 108, 108/4.
začasna odredba - predlog za izdajo začasne odredbe - izvršilni naslov - izvršnica - zavarovanje z zastavno pravico - zastavna pravica na premičninah - premična stvar - spletna stran
Spletne strani, tudi če ta predstavlja stvarni vložek v osnovni kapital pravne osebe v skladu z določbami ZGD, ni mogoče šteti za premično stvar, zato po ZIZ ni mogoče ustanoviti prisilne zastavne pravice na spletni strani.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00048759
ZKP člen 201, 201/1, 201/1-3.. KZ-1 člen 115, 115/1.
kaznivo dejanje uboja - predlog za izrek varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu - podaljšanje pripora - ponovitvena nevarnost - utemeljen sum
Res je, da na nožu niso bili najdeni sledovi obdolženke, vendar ta okoliščina zanjo ni razbremenilna, saj ni nujno, da kontakt s predmetom nujno pusti sledove na njem. Pomembnejša je ugotovitev, da je bil najdeni nož uporabljen pri kaznivemu dejanju in da naj bi do tega lahko prišla in ga tudi uporabila, le obdolženka. Zato ne drži, da so rezultati Nacionalnega forenzičnega laboratorija ovrgli obstoj utemeljenega suma, kot trdi pritožba.
V 8. členu ZPP je uzakonjeno načelo proste presoje dokazov. Po tem določilu o tem, katera dejstva se štejejo za dokazana, odloči sodišče po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka. V sistemu proste dokazne ocene je sodnik tisti, ki ocenjuje dokaze, pri čemer ni vezan na nobena dokazna pravila o dokazni moči posameznih dokaznih sredstev. Temu nasprotna je vezana dokazna ocena. Po tej oceni, torej po pozitivni legalni dokazni teoriji pravo ne predpisuje le izbire dokaznih sredstev in načina izvajanja dokazov, marveč tudi njihovo dokazno vrednost. Zakon vnaprej striktno določa, kakšno težo ima posamezen dokaz. Ta teorija je bila značilna predvsem za srednjeveško pravo. Kršitev proste dokazne ocene je lahko dvojna. Kadar gre za neupoštevanje metodološkega napotka, ki ga daje 8. člen ZPP, gre lahko za relativno bistveno kršitev določil pravdnega postopka, lahko pa tudi za absolutno bistveno kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP (površna ali pomanjkljiva dokazna ocena). Če pa je argumentacija sicer v skladu s formalnimi okviri proste dokazne ocene, a je vsebinsko neprepričljiva, je podana zmotna ugotovitev dejanskega stanja.
Sodišče zavrne dokazni predlog za izvedbo nekega dokaza takrat, kadar spozna, da je ta dokaz že uspel. Pa tudi takrat, kadar stranka ni navedla dejstev, ki jih namerava dokazovati s predlaganimi dokazi.
Skladno z določilom prvega odstavka 117. člena SPZ se za upravljanje skupnih delov smiselno uporabljajo določila tega zakona, ki urejajo solastnino, razen če pogodba o medsebojnih razmerjih določa drugače. Vendar ne iz prvega ne iz drugega citiranega določila ne izhaja, da pogodba o upravljanju zavezuje tudi tiste etažne lastnike, ki niso zajeti v pogodbi o upravljanju (ki je niso podpisali), določene skupne dele pa uporabljajo. Zgolj uporaba skupne površine centra tudi s strani lastnikov objektov B in F (T. - novi del) zato ne pomeni, da pogodba o opravljanju upravniških storitev, ki jo je sklenila tožnica le z lastniki poslovnih prostorov T. - stari del, vključuje tudi etažne lastnike T. - novi del.
Nekonkretizirane navedbe ne upravičujejo izvajanje dokazov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00047271
URS člen 22, 60. OZ člen 193, 198, 344, 347, 347/1. ZASP člen 22, 31, 81, 81/1, 105, 105/1, 106, 146, 146/1, 147, 147/1, 147/4, 168, 168/1, 168/2, 168/3. ZPP člen 212, 213, 213/1, 300, 339, 339/2, 339/2-8. Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del (1998) člen 2, 2-f. Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del (1998) tarifna številka II, II/2.
kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - uporaba avtorskega dela - kabelska retransmisija - nadomestilo za uporabo - višina nadomestila - tarifa - običajni honorar - določitev primernega denarnega nadomestila - enako varstvo pravic - pravica do ustvarjalnosti - zastaranje zahtevka - zakonske zamudne obresti - začetek teka zamudnih obresti - pobotni ugovor - res iudicata - identiteta zahtevkov - istovetnost zahtevka - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do izjave glede pravno pomembnega dejstva - združitev postopka - ustrezna obrazloženost
Tožbeni zahtevek v pravdi II P 2727/2015 in v tem postopku v pobot uveljavljena terjatev temeljita na isti dejanski podlagi: vračilu zneskov po računih plačanih na podlagi razveljavljene Začasne tarife. Razlikujeta se le po višini. Ta pa na identiteto zahtevka ne vpliva. Navedenega v konkretnem primeru ne spremeni niti okoliščina, da je bila tožba sedaj tožene stranke v zadevi II P 2727/2015 zavrnjena zaradi nesklepčnosti. Kadar je vzrok nesklepčnosti v tem, da so v življenjskem primeru odvzeta nekatera dejstva, tožnik svojega položaja ne more reševati z novo tožbo ali procesnim ugovorom. Tudi za zavrnilno sodbo zaradi nesklepčnosti namreč velja, da zajemajo objektivne meje njene pravnomočnosti celoten sklop dejstev, ki tvorijo življenjski primer, na katerega je sodišče uporabilo materialnopravno normo. Na isti dejstveni kompleks zato ni mogoče opreti vsebinsko enakega tožbenega predloga ali ugovora, čeprav se posamezna dejstva dodajajo ali izpustijo in čeprav se tožnik sklicuje na drugo pravno normo.
V smislu enakega obravnavanja kabelskih operaterjev, zagotavljanja konkurenčnosti med njimi ter predvidljivosti je treba, kot je bilo že pojasnjeno, v vseh istovrstnih postopkih določanja primernega nadomestila uporabiti enak način določitve primernega nadomestila.
Pri določitvi primernega nadomestila za uporabo pravic je treba upoštevati tisto tarifo, ki je veljala v obdobju za katerega se določa primerno nadomestilo. Le ta namreč odraža običajno vrednost pravice v določenem obdobju.
Tarifa iz Skupnega sporazuma se je v obdobju od leta 2012 do leta 2014 bistveno zvišala (za cca. 31 odstotkov). Gre za spremembo objektivne okoliščine, ki je pravno odločilna za določitev primernega nadomestila v tem primeru. Zato ni mogoče govoriti o posegu v konkurenčnost in pravico do enakega obravnavanja kabelskih operaterjev, ker bi sodišče v istovrstnih primerih, ki pa se nanašajo na drugo časovno obdobje, določilo primerno nadomestilo za kabelsko retransmisijo glasbe v televizijskih programih v drugačni višini. V navedene pravice kabelskih operaterjev bi bilo poseženo le, če bi sodišče za isto časovno obdobje v istovrstnih primerih določilo različne višine primernih nadomestil, pri čemer za takšne odločitve ne bi obstajale utemeljene objektivne okoliščine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00054842
OZ člen 193, 198, 299, 299/1, 299/1, 299/2. ZPP člen 8, 212, 286a, 286a/5.
kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - kabelska retransmisija - uporaba avtorskega dela - nadomestilo za uporabo - zakonske zamudne obresti - začetek teka zakonskih zamudnih obresti - dobra vera - trditveno in dokazno breme - zavrnitev dokaznega predloga - neprimeren dokaz
Tožeča stranka je zadostila svojemu trditvenemu bremenu glede nedobrovernosti tožene stranke. Zato je procesno trditveno (in dokazno) breme o morebitnih okoliščinah, ki bi navkljub navedenemu omogočale zaključek, da je tožena stranka v tem primeru vendarle bila dobroverna, prešlo na toženo stranko. Tožena stranka bi torej morala podati konkretne trditve o dejstvih, na podlagi katerih bi bilo mogoče, če bi se izkazala za resnična, zaključiti, da je utemeljeno menila, da pravice uporablja "z dovoljenjem" tožeče stranke oziroma, da je zaradi kakšnega njenega ravnanja ali ravnanja tožeče stranke pridobila pravico do uporabe pravic kabelske retransmisije glasbe v televizijskih programih. Trditev o takšnih okoliščinah pa tožena stranka med postopkom pred sodiščem prve stopnje ni podala.
Dokazni predlog za zaslišanje zakonitega zastopnika tožene stranke je v konkretnem primeru neprimeren za dokazovanje števila naročnikov, saj bi zakoniti zastopnik tožene stranke lahko izpovedal le o tem, kaj naj bi izhajalo iz poslovnih listin tožene stranke. To pa ob upoštevanju poročila AKOS še ne dokazuje, da je število naročnikov v poslovnih listinah tožene stranke dejansko takšno, kot bi izpovedal zakoniti zastopnik.
zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje nedopolnjenega predloga - zbiranje podatkov, ki so davčna tajnost - pridobivanje podatkov po uradni dolžnosti
Podatki, s katerimi je razpolagalo sodišče prve stopnje, so preskromni, da bi omogočali vsebinsko odločanje.
spor majhne vrednosti - pavšalen ugovor - zavrnitev dokaznega predloga - informativen dokaz
Utemeljen razlog za neizvedbo dokaza z zaslišanjem strank je, da gre za informativen (nedopusten) dokaz, saj so bile ugovorne navedbe o ustnem dogovoru o modalitetah obstoječe obveznosti, obročnem plačilu in odlogu plačila preveč pavšalne in nekonkretizirane, medtem ko izvedeni dokazi ne morejo nadomestiti pomanjkljive trditvene podlage.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00048007
ZFPPIPP člen 14, 48, 48/2, 231. ZPP člen 116, 116/1, 117, 117/1, 117/2, 117/3, 206, 206-1. ZIZ člen 36, 62, 62/2.
terjatev - pravnomočen sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - zloraba pravice - izvršilni postopek - stečajni postopek - prekinitev stečajnega postopka - predlog za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka za ugovor zoper sklep o izvršbi, izdan na podlagi verodostojne listine
Dolžnik zatrjuje to, kar zatrjuje tudi pritožnik sedaj, to je, da je na strani upnikov oziroma njunega zakonitega zastopnika prišlo do zlorabe pravic, ker naj bi ista oseba vložila predloga za izvršbo in povzročila, da dolžnik nanju ni mogel pravočasno ugovarjati. Materialnopravno presojo zlorabe pravice bo skozi presojo posebej upravičenega vzroka (prvi odstavek 116. člena ZPP) moralo (pravnomočno) dati izvršilno sodišče v postopkih, v katerih sta izdana sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine. Ker pa je postopek odločanja o tem še vedno odprt, višje sodišče v tej konkretni zadevi meni, da so izpolnjeni pogoji za prekinitev postopka ter hkrati niso izpolnjeni pogoji za izdajo sklepa o začetku stečajnega postopka. Upnika sta predlog za stečaj temeljila na pravnomočnih sklepih o izvršbi na podlagi verodostojne listine. To dejstvo pa je zaradi še tekočega izvršilnega postopka in odločanja o vrnitvi v prejšnje stanje sporno. Pravo zlorabi pravice ne sme nuditi pravnega varstva.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - soglasje stečajnega sodišča - sodna poravnava - soglasje k sklenitvi sodne poravnave - upravljanje stečajne mase - posli upravljanja - unovčenje stečajne mase
Sodišče odloča o soglasju le k tistim pravnim poslom, ki so po vsebini upravljanja stečajne mase v smislu prvega odstavka 322. člena ZFPPIPP. Ostale odločitve pravno učinkovito sprejema že upravitelj sam. V predmetni sodni poravnavi ne gre za upravljanje stečajne mase temveč za unovčenje stečajne mase.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00047269
URS člen 2, 22, 25, 60. ZASP člen 22, 31, 81, 81/1, 105, 105/1, 106, 146, 146/1, 147, 147/1, 147/4, 168, 168/1, 168/2, 168/3. OZ člen 193, 198, 344, 347, 347/1. ZPP člen 212, 286a, 286a/4, 286a/5, 339, 339/2, 339/2-8. Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del (1998) člen 2, 2-f. Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del (1998) tarifna številka II, II/2, II/2-7.
kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - uporaba avtorskega dela - kabelska retransmisija glasbenih del - nadomestilo za uporabo - nesklepčnost zahtevka - pravna narava zahtevka - odškodninski zahtevek - zastaranje zahtevka - višina nadomestila - tarifa - običajni honorar - določitev primernega denarnega nadomestila - zakonske zamudne obresti - različen začetek teka zakonskih zamudnih obresti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - združitev postopka - prekluzija - pravica do izjave - standard obrazloženosti
V smislu enakega obravnavanja kabelskih operaterjev, zagotavljanja konkurenčnosti med njimi ter predvidljivosti je treba v vseh istovrstnih postopkih določanja primernega nadomestila uporabiti enak način določitve primernega nadomestila.
Pri določitvi primernega nadomestila za uporabo pravic je treba upoštevati tisto tarifo, ki je veljala v obdobju za katerega se določa primerno nadomestilo. Le ta namreč odraža običajno vrednost pravice v določenem obdobju.
Tarifa iz Skupnega sporazuma se je v obdobju od leta 2012 do leta 2014 bistveno zvišala (za cca. 31 odstotkov). Gre za spremembo objektivne okoliščine, ki je pravno odločilna za določitev primernega nadomestila v tem primeru. Zato ni mogoče govoriti o posegu v konkurenčnost in pravico do enakega obravnavanja kabelskih operaterjev, ker bi sodišče v istovrstnih primerih, ki pa se nanašajo na drugo časovno obdobje, določilo primerno nadomestilo za kabelsko retransmisijo glasbe v televizijskih programih v drugačni višini. V navedene pravice kabelskih operaterjev bi bilo poseženo le, če bi sodišče za isto časovno obdobje v istovrstnih primerih določilo različne višine primernih nadomestil, pri čemer za takšne odločitve ne bi obstajale utemeljene objektivne okoliščine.
prepozen ugovor dolžnika - oprostitev plačila sodne takse pravne osebe
Na podlagi šestega odstavka 9. člena ZIZ pritožba in ugovor ne zadržita postopka, če ni v zakonu drugače določeno. Ker odločanje o pritožbi zoper sklep o delni oprostitvi in obročnem plačilu sodne takse, ne predstavlja navedeno izjemo v ZIZ, pritožbeno sodišče zaključuje, da so bile v obravnavanem primeru izpolnjene vse predpostavke za odločanje o ugovoru zoper sklep o izvršbi. K temu pritožbeno sodišče dodaja še, da v primeru, če je določeno obročno plačilo takse, ta plačila ne predstavljajo več procesne predpostavke za odločanje o ugovoru, temveč se ob zapadlosti prisilno izterjajo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00047270
URS člen 22, 60. OZ člen 193, 198, 344, 347, 347/1. ZASP člen 22, 31, 81, 81/1, 105, 105/1, 106, 146, 146/1, 147, 147/1, 147/4, 168, 168/1, 168/2, 168/3. ZPP člen 212, 213, 213/1, 339, 339/2, 339/2-8. Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del (1998) člen 2, 2-f. Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del (1998) tarifna številka II, II/2.
kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - uporaba avtorskega dela - kabelska retransmisija - nadomestilo za uporabo - višina nadomestila - tarifa - običajni honorar - določitev primernega denarnega nadomestila - neupravičena pridobitev - enako varstvo pravic - pravica do ustvarjalnosti - zastaranje zahtevka - zakonske zamudne obresti - začetek teka zamudnih obresti - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do izjave - združitev postopka - ustrezna obrazloženost
V smislu enakega obravnavanja kabelskih operaterjev, zagotavljanja konkurenčnosti med njimi ter predvidljivosti je treba v vseh istovrstnih postopkih določanja primernega nadomestila uporabiti enak način določitve primernega nadomestila.
Pri določitvi primernega nadomestila za uporabo pravic je treba upoštevati tisto tarifo, ki je veljala v obdobju za katerega se določa primerno nadomestilo. Le ta odraža običajno vrednost pravice v določenem obdobju.
Tarifa iz Skupnega sporazuma se je v obdobju od leta 2012 do leta 2014 bistveno zvišala (za cca. 31 odstotkov). Gre za spremembo objektivne okoliščine, ki je pravno odločilna za določitev primernega nadomestila v tem primeru. Zato ni mogoče govoriti o posegu v konkurenčnost in pravico do enakega obravnavanja kabelskih operaterjev, ker bi sodišče v istovrstnih primerih, ki pa se nanašajo na drugo časovno obdobje, določilo primerno nadomestilo za kabelsko retransmisijo glasbe v televizijskih programih v drugačni višini. V navedene pravice kabelskih operaterjev bi bilo poseženo le, če bi sodišče za isto časovno obdobje v istovrstnih primerih določilo različne višine primernih nadomestil, pri čemer za takšne odločitve ne bi obstajale utemeljene objektivne okoliščine.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 43, 43/1, 43/2, 43/3, 44, 45, 45/1-2.. ZZVZZ člen 23, 26.. URS člen 2, 51, 51/1.
zdraviliško zdravljenje - degenerativna bolezen - izpolnjevanje pogojev
Čeprav v obravnavani zadevi ni generalizirane spondiloze hrbtenice (ki je vnetnega izvora), temveč težka degenerativna spondiloza ledvenega dela hrbtenica s težjo funkcionalno prizadetostjo in nevrološkimi izpadi, je bistveno, da je kirurško zdravljenje izčrpano oziroma ne pride v poštev. Sodišče prve stopnje ob subsumciji dejanskega stanja pod abstraktni dejanski stan iz 1. alineje 2. točke 1. odstavka 45. člena POZZ v 16. točki obrazložitve nepravilno zaključuje, da to sploh ni podano. Do takšnega zaključka ga je lahko privedla le gola jezikovna razlaga, ki v okoliščinah konkretnega primera ni sprejemljiva. Jezikovno interpretacijo 2. točke 1. odstavka 45. člena POZZ, poimenovane „Degenerativne bolezni“ je potrebno nadgraditi s sistemsko logično razlagalno metodo ter uporabo argumenta a maiori ad minus (s sklepanjem od večjega na manjše) ter zaključiti, da degenerativna spondiloza celotne hrbtenice zagotovo vključuje tudi hudo degenerativno spondilozo ledvenega dela hrbtenice. Ob izkazani funkcionalni prizadetosti ter nevroloških izpadih na spodnjih okončinah je potrebno šteti, da je izpolnjen abstraktni dejanski stan iz 1. alineje 2. točke 1. odstavka 45. člena POZZ. To velja tudi za kumulativno predpisani pogoj iz 44. člena POZZ, kadar ostaja zdraviliško zdravljenje na stacionaren način edini ukrep za izboljšanje zavarovančevega funkcionalnega statusa in preprečitev nadaljnjega slabšanja.
OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00048117
ZVPot člen 22, 23, 24. OZ člen 112, 112/1, 112/2. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1, 3/2, 4, 4/2, 5.
dolgoročni kredit v CHF - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - varstvo potrošnikov - ničnost pogodbe - valutna klavzula - valutno tveganje - nepošten pogodbeni pogoj - pojasnilna dolžnost banke - sodbe SEU - Direktiva Sveta 93/13/EGS - glavni predmet pogodbe - profesionalna skrbnost - dobra vera - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - razveza pogodbe - razveza pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin
Glede glavnega predmeta pogodbe se opravi presoja nepoštenosti (nedovoljenosti) pogodbenega pogoja le, če je nejasen in nerazumljiv, saj bi šlo v nasprotnem primeru za prevelik poseg v avtonomijo pogodbenih strank.
Sodišče je ugotovilo: da so bančni uslužbenci kreditojemalcem vedno predstavili najprej možnost posojila v EUR in nato še v CHF ter prednosti in slabosti obeh, da strankam niso zagotavljali, da je kredit v CHF varen kredit brez pomembnih nihanj tečaja, da je tožena stranka začela ponujati posojilo v CHF pozno v primerjavi z drugimi bankami in zgolj zaradi zahtev trga oziroma velikega povpraševanja, da so pojasnila bančnih uslužbencev o spremenljivosti tečajnega razmerja EUR/CHF temeljila na realnih podatkih, ki so bili znani tako banki kot kreditojemalcema iz splošnih življenjskih izkušenj povprečnega potrošnika in iz splošno objavljenih dnevnih podatkov v javnih občilih, pri tem pa ti dve valuti v relevantnem obdobju nista imeli večjih nihanj v medsebojnem tečaju.
Toženka ni vedela niti ni mogla predvideti tako visokega povečanja v gibanju tečaja CHF do EUR, niti enostranskih ukrepov, kakršen je bil v konkretnem primeru ukrep švicarske centralne banke iz leta 2015.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00048124
SZ-1 člen 92, 92/1-1, 92/1-2, 94, 125. OZ člen 131, 131/1, 270. ZPP člen 355, 355/1.
najemno razmerje - dolžnosti lastnika stanovanja - normalna uporaba stanovanja - pravice in obveznosti najemnika stanovanja - vzdrževanje stanovanja - nepravilna raba stvari - povzročitev škode na stanovanju - zamakanje - razmejitev odgovornosti - pogodbena odgovornost - civilni delikt - elementi civilnega delikta - prenehanje obveznosti - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - dopolnitev dokaznega postopka po napotilih sodišča druge stopnje
Tožencema je mogoče pripisati odgovornost le za tisti del škode, ki je nastal zaradi neustrezne sanacije oziroma za tisti del, kolikor je škoda večja zato, ker je drugi toženec zamakanje in njegove posledice popravljal na neustrezen način, ne pa tudi za tisti del škode, ki bi tožniku nastala zaradi zamakanja v vsakem primeru, torej tudi, če bi bilo zamakanje sanirano nemudoma in v skladu s pravili stroke. Sodišče prve stopnje škode zaradi zamakanja ni razmejilo v pojasnjenem smislu.
Zgolj dejstvo, da naj bi tudi upnik nekaj dolgoval dolžniku (tožnik tožencema), samo po sebi ne more vplivati na obstoj in višino upnikove terjatve. Načini prenehanja obveznosti so določeni v 270. do 334. členu OZ in med temi načini ni predvideno avtomatično pobotanje ali siceršnje prenehanje vzajemnih terjatev.