Pobot je defenzivno procesno sredstvo, katerega namen je, da tožena stranka z njim doseže zavrnitev tožbenega zahtevka. Nasprotna terjatev je zato relevantna oz. upoštevna le do višine vtoževane terjatve, kolikor je potrebno za zavrnitev tožbenega zahtevka. Če pa ima tožena stranka interes, da doseže ugotovitev svoje terjatve čez znesek vtoževane terjatve, ima na voljo institut nasprotne tožbe.
ZDen člen 19. ZON člen 40, 49, 53, 85, 162,163. ZTNP člen 6. ZTNP-1 člen 6.
vračanje v naravi - naravna vrednota - zavarovana območja
Naravna vrednota iz 1. odst. 85. čl. ZON je glede na dikcijo 1. - 4. odst. 49. čl. ZON (vsako) zavarovano območje in ne nujno zgolj ožje zavarovano območje. Po 53. čl. ZON sodi Triglavski narodni park kot celota sicer v širše zavarovano območje, vendar je kot zavarovano območje prav tako vrednota, ki je izvzeta iz prometa, ker je v lasti države. Posamičnega akta, s katerim bi se zavaroval del nepremične naravne ali kulturne dediščine, kot ga je predvideval 6. čl. ZTNP, sedaj ZTNP-1 ne predvideva več, kar pomeni, da je varstvo naravnih vrednost po ZON novi predpis (ZTNP-1) očitno razširil.
Sodišče prve stopnje je o podanem temelju odškodninske odgovornosti tožnika zaključilo zato, ker je "do poškodovanja toženca s strani tožnika po prepričanju sodišča prve stopnje prišlo po tem, ko je toženec tožnika udaril s pestjo v predel ust". Te dejanske ugotovitve, ki predstavlja pravno odločilno dejstvo, ni z ničemer obrazložilo, saj ni navedlo niti enega samega razloga oziroma dokaza za svoje prepričanje, zato je pritožbeno sodišče ne more preizkusiti in je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki je razveljavitveni razlog.
Ker iz razlogov izpodbijanega sklepa o nadaljevanju izvršbe ni razvidno, ali je bila predmetna terjatev ugotovljena v pravnomočnem sklepu o potrditvi prisilne poravnave, ni jasno, kaj predstavlja pravno podlago za nadaljevanje izvršilnega postopka.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0069921
OZ člen 132, 168, 168/3 ZPP člen 243, 285.
izgubljeni dobiček – izguba prihodka – škoda zaradi zlorabe prevladujočega položaja na trgu – trditveno in dokazno breme – informativni dokaz – materialno procesno vodstvo
Pri ugotavljanju izgubljenega dobička gre za predvidevanje o poteku poslovanja oškodovanca v preteklosti, ki pa se dejansko ni zgodilo. Tako predvidevanje pa mora imeti dejansko podlago ali v pogojih poslovanja oškodovanca pred škodnim dogodkom ali v drugih dejstvih, iz katerih je mogoče s stopnjo verjetnosti sklepati na njegovo poslovanje v pogojih brez protipravnega ravnanja povzročitelja škode.
Če je tožeča stranka utemeljevala izgubljeni dobiček kot prikrajšanje iz posameznih izgubljenih poslov s pogodbenimi partnerji, ki naj bi prešli na storitev tožene stranke, bi za utemeljitev takšnega prikrajšanja morala v smislu dejanske podlage pojasniti, kako naj bi se to prikrajšanje v vtoževanem obdobju kazalo glede na sklenjene pogodbe s temi partnerji. Tožeča stranka ni ponudila trditev in dokazov o vsebini pogodbenih razmerij s pogodbenimi partnerji, ki naj bi prekinili pogodbe s tožečo stranko, niti ni v tem smislu pojasnila zneska 84.938.100,00 SIT, ki ga je s tožbenim zahtevkom uveljavljala kot izgubljeni dobiček. V priloženem prikazu škode (A2) je ta znesek opredelila zgolj kot ocenjeno izgubo prihodka. Ta kategorija že pojmovno ne more predstavljati izgubljenega dobička, saj je le-ta lahko le razlika med prihodki, ki bi jih oškodovanec ustvaril, če škodnega dogodka ne bi bilo, in njegovimi predvidenimi odhodki v tem obdobju.
Pri ugotavljanju izgubljenega dobička, bi se lahko izkazala potreba po strokovni pomoči izvedenca ekonomske ali finančne stroke, s čigar strokovno pomočjo bi sodišče lahko sklepalo na najbolj zanesljiv predviden rezultat poslovanja oškodovanca v spornem obdobju. Ta pomoč bi se lahko nanašala tako na uporabo najprimernejše metode takšnega sklepanja ali strokovno pravilno ovrednotenje podatkov iz preteklega poslovanja, iz katerega naj bi se sklepalo na poslovanje v vtoževanem obdobju. Predpogoj, da bi sodišče takšno strokovno pomoč sploh potrebovalo, pa je, da bi tožeča stranka zatrjevala in dokazala tisto dejansko podlago, iz katere naj bi izvedenec sklepal na predvidene rezultate poslovanja v vtoževanem obdobju. Naloga izvedenca ne more biti, da tako potrebno dejansko podlago šele ugotavlja iz poslovne in knjigovodske dokumentacije tožeče stranke, saj bi v tem primeru šlo za nedopusten informativni dokaz, ki bi tožeči stranki pomagal nadomestiti manjkajočo trditveno podlago.
Če je na matičnem področju o predhodnem vprašanju že odločeno z učinkom pravnomočnosti, prekinitve postopka ni več mogoče zahtevati, tudi če je bilo vloženo izredno pravno sredstvo.
Posest je dobroverna le, če posestnik ne ve ali ne more vedeti, da stvar, ki jo ima v posesti, ni njegova. Za tak primer pa v obravnavani situaciji, ko je bilo stanovanje kupljeno v času trajanja izvenzakonske skupnosti pravdnih strank in glede na zakonski režim skupnega premoženja, ne gre.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0065854
ZPP člen 184, 184/3, 188. ZTLR člen 20.
posest – parkirna površina – izključujočnost posesti na parkirnem prostoru – dostopnost stvari – sklepčnost tožbe
Stanovalci stanovanjskih blokov na parkirnih površinah pred stanovanjskimi bloki, ki so dostopne vsakomur, nimajo posesti. Parkiranje je namreč odvisno od tega, ali je na voljo parkirni prostor.
vpogled v zbirko listin – upravičen interes za vpogled v zbirko listin – varstvo osebnih podatkov
Po 196. členu ZZK-1 je treba izkazati upravičen interes za vpogled v zbirko listin oziroma za izdajo prepisa listine. Nedvomno je izkazan upravičen interes, če listina vpliva na pravni položaj vlagatelja zahteve oziroma predlagateljev v sodnih postopkih. Temu interesu pa stoji nasproti tudi interes posameznika, da se zavaruje njegova zasebnost z omejeno dostopnostjo do osebnih podatkov.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VSM0021143
OZ člen 39, 255, 256, 257, 258, 259, 260. ZD člen 212. ZZZDR člen 51, 59. ZPP člen 154, 154/1, 165, 165/1, 350, 350/2, 350/3, 353.
zavrženje tožbe - actio Pauliana - kavza pogodbenega razmerja - skupno premoženje zakoncev – darilo - izločitveni zahtevek - odplačen pravni posel - prekluziven rok - pripoznanje lastninske pravice - pravni naslov
Za presojo (ne)odplačnosti pravnega posla potemtakem ne more biti odločilen samo pravni naslov, ampak je pri tem potrebno tudi upoštevati kavzo pogodbenega razmerja (sklop okoliščin, zaradi katerih stranke sklenejo pravni posel – 39. člen OZ) in ostale spremljajoče okoliščine sklenitve pravnega posla.
V okviru pojasnila tveganja zdravnik ni dolžan pacienta poučiti o vseh možnih zapletih, temveč ga mora v poglavitnih obrisih in na ustrezen način opozoriti na običajno, redno tveganje. Zaplet, kakršen je nastal pri tožniku, se pojavi pri 0,1 do 1,1% operacij na hrbtenici, zato ga ni mogoče šteti za redno tveganje. Ne gre torej za zaplet, na katerega bi zdravnik v okviru svoje pojasnilne dolžnosti bil dolžan tožnika opozoriti.
Kadar vzroka škodnega dogodka ni mogoče z gotovostjo ugotoviti, se v praksi najpogosteje uporablja merilo mejnega praga zadostne verjetnosti. To pomeni, da povzročitelj škode odgovarja za celotno škodo, ki je nastala zaradi škodnega dogodka, če oškodovanec z verjetnostjo, ki presega mejni prag verjetnosti (50 odstotkov) dokaže, da je ravnanje odgovorne osebe povzročilo škodni dogodek.
navedba materialne podlage sodbe - možnost preizkusa sodbe - pravica do učinkovitega pravnega sredstva
Prvostopenjska sodba, ki ne vsebuje materialnopravnega določila, ki tožencu nalaga izpolnitev pogodbene obveznosti, je pomanjkljiva. Ker je manjkajoče materialno določilo realizacija temeljnih načel obligacijskega prava iz 9. in 5. čl. OZ (dolžnost izpolnitve obveznosti, načelo vestnosti in poštenja), ki ju poznajo in morajo spoštovati vsi udeleženci obligacijskih razmerij, pritožnikova pravica do učinkovitega pravnega sredstva ni bila prizadeta.
stvarna pravica - stvarna služnost - služnost hoje in vožnje - nastanek služnosti - priposestvovanje - zemljiškoknjižno dovolilo - način izvrševanja služnosti - razširitev služnosti - varstvo služnosti - tožba za ugotovitev služnosti - konfesorna tožba
O nespremenjeni vsebini služnosti je mogoče govoriti zgolj v primeru, ko ostaja namen izvrševanja služnosti isti, smiselno primerljiv pa je tudi njen obseg.
vzročna zveza – zaseg predmetov – zaseg vozila – pravno relevantna vzročna zveza
V obravnavanem konkretnem primeru ni podana pravno relevantna vzročna zveza med toženkinim protipravnim ravnanjem in manjvrednostjo tožničinega vozila v času zatrjevane protipravnosti zasega. Upoštevanje izgube vrednosti vozila zaradi poteka časa kot tožničine škode ob hkratnem izhodišču, da je njena škoda tudi nemožnost uporabe vozila v istem času, bi pomenilo, da bi bila tožnica zaradi škodnega dogodka lahko obogatena. Gre za ocenjevanje vzročnosti po principu "po tem, torej zato" (post hoc ergo propter hoc), kar ni pravilno, ker se vzročnost logično zmotno nadomešča z golo časovno korelacijo. Toženka tožnici torej ne odgovarja za izgubo vrednosti vozila zaradi poteka časa.
Drugo in tretje tožena stranka sta bili seznanjeni s sprejemom ponudbe s strani tožeče stranke, a sta prodajno pogodbo vseeno sklenili s prvo toženo stranko, s čimer sta kršili kogentne določbe OZ in ZGD-1 o spoštovanju zakonite predkupne pravice družbenikov.
Zgolj priporočilo izvedenca o izdelavi dodatnih navodil (izvedenec je priporočil, da bi lahko delavci dobili še pisna navodila za različne nevarne lokacije in dostope in da bi bilo v takem primeru potrebno uvesti tudi letne čevlje z visokim gležnjem) ne pomeni protipravnosti delodajalca. Tožnik mora dokazati in trditi, v čem je protipravno ravnanje delodajalca.
ZAVAROVANJE TERJATEV – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0063337
ZASP člen 170, 170/1, 170/2, 170/2-2, 170/2-3, 170/5, 170/5-1. ZMed člen 18, 18/3.
začasna odredba – predpostavke za izdajo začasne odredbe - prepovedni zahtevek – odstranitveni zahtevek - varstvo avtorske pravice - bodoče avtorske pravice – članki – fotografije
Prepovedni zahtevek se že pojmovno ne more nanašati na bodoče avtorske pravice, ki sploh še niso nastale. Materialnopravno zmotno je zato izhodišče tožeče stranke v pritožbi, da bi tožeča stranka z začasno odredbo lahko s prepovednim zahtevkom zagotavljala varstvo avtorskih del, ki bodo nastala šele v bodočnosti.
Pritožbeno sodišče posebej opozarja, da je tožeča stranka odstranitveno začasno odredbo uveljavljala tako glede pisnih člankov, kot tudi fotografij, zato bi se prvostopenjsko sodišče moralo opredeliti do vprašanja avtorskega dela pri posameznih tovrstnih storitvah.
predlog za izdajo dopolnilne sodbe – plačilo sodne takse kot procesna predpostavka – opomin
Svoje trditve o pomanjkljivostih opomina bi pooblaščenec tožene stranke dokazal le, če bi takoj po prejemu opomina prvostopno sodišče opozoril, da pravni pouk, štampiljka sodišča in podpis sodnika manjkajo, česar pa ni storil.