neupravičena obsodba – pravica do povrnitve škode zaradi neupravičene obsodbe - vrnitev zaseženih predmetov
O pravici do povrnitve škode v zvezi z neupravičeno obsodbo govorimo, kadar sta izpolnjena oba v uvodnem delu prvega odstavka 538. člena ZKP kumulativno predpisna pogoja – pravnomočna obsodilna sodba in kasnejša pravnomočna odločba v zvezi z izrednim pravnim sredstvom, s katero je bilo ugotovljeno, da je bil obsojenec neupravičeno obsojen.
Na odločitev glede vrnitve zaseženih predmetov vplivajo dejstva, ki se ugotavljajo v kazenskem postopku.
ZPP člen 105a, 105a/1, 105a/3, 158, 158/1, 163, 163/4.
umik tožbe – sodna taksa – pravdni stroški
Praviloma velja, da mora tožeča stranka, ki je umaknila tožbo, povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Ker je v konkretnem primeru do umika tožbe prišlo zaradi neplačila sodne takse, ne gre za primer umika tožbe zaradi izpolnitve zahtevka.
vzročna zveza – zaseg predmetov – zaseg vozila – pravno relevantna vzročna zveza
V obravnavanem konkretnem primeru ni podana pravno relevantna vzročna zveza med toženkinim protipravnim ravnanjem in manjvrednostjo tožničinega vozila v času zatrjevane protipravnosti zasega. Upoštevanje izgube vrednosti vozila zaradi poteka časa kot tožničine škode ob hkratnem izhodišču, da je njena škoda tudi nemožnost uporabe vozila v istem času, bi pomenilo, da bi bila tožnica zaradi škodnega dogodka lahko obogatena. Gre za ocenjevanje vzročnosti po principu "po tem, torej zato" (post hoc ergo propter hoc), kar ni pravilno, ker se vzročnost logično zmotno nadomešča z golo časovno korelacijo. Toženka tožnici torej ne odgovarja za izgubo vrednosti vozila zaradi poteka časa.
ZAVAROVANJE TERJATEV – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0063337
ZASP člen 170, 170/1, 170/2, 170/2-2, 170/2-3, 170/5, 170/5-1. ZMed člen 18, 18/3.
začasna odredba – predpostavke za izdajo začasne odredbe - prepovedni zahtevek – odstranitveni zahtevek - varstvo avtorske pravice - bodoče avtorske pravice – članki – fotografije
Prepovedni zahtevek se že pojmovno ne more nanašati na bodoče avtorske pravice, ki sploh še niso nastale. Materialnopravno zmotno je zato izhodišče tožeče stranke v pritožbi, da bi tožeča stranka z začasno odredbo lahko s prepovednim zahtevkom zagotavljala varstvo avtorskih del, ki bodo nastala šele v bodočnosti.
Pritožbeno sodišče posebej opozarja, da je tožeča stranka odstranitveno začasno odredbo uveljavljala tako glede pisnih člankov, kot tudi fotografij, zato bi se prvostopenjsko sodišče moralo opredeliti do vprašanja avtorskega dela pri posameznih tovrstnih storitvah.
navedba materialne podlage sodbe - možnost preizkusa sodbe - pravica do učinkovitega pravnega sredstva
Prvostopenjska sodba, ki ne vsebuje materialnopravnega določila, ki tožencu nalaga izpolnitev pogodbene obveznosti, je pomanjkljiva. Ker je manjkajoče materialno določilo realizacija temeljnih načel obligacijskega prava iz 9. in 5. čl. OZ (dolžnost izpolnitve obveznosti, načelo vestnosti in poštenja), ki ju poznajo in morajo spoštovati vsi udeleženci obligacijskih razmerij, pritožnikova pravica do učinkovitega pravnega sredstva ni bila prizadeta.
Pobot je defenzivno procesno sredstvo, katerega namen je, da tožena stranka z njim doseže zavrnitev tožbenega zahtevka. Nasprotna terjatev je zato relevantna oz. upoštevna le do višine vtoževane terjatve, kolikor je potrebno za zavrnitev tožbenega zahtevka. Če pa ima tožena stranka interes, da doseže ugotovitev svoje terjatve čez znesek vtoževane terjatve, ima na voljo institut nasprotne tožbe.
ODŠKODNINSKO PRAVO – DELOVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0069399
ZPIZ-1 člen 272, 272/1. ZPP člen 214, 214/1. Pravilnik o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme člen 9, 9/1, 9/2, 20, 20/1.
trditveno in dokazno breme – škoda – vzročna zveza – opustitev ukrepov varstva pri delu
V skladu z določbo 214. člena ZPP ni potrebno dokazovati le dejstev, ki jih je šteti za priznana, dejstev, za katere obstaja zakonska domneva, ali splošno znanih dejstev. Ker je tožena stranka v svoji pripravljalni vlogi, podani na prvem naroku za glavno obravnavo 01. 07. 2010, izrecno ugovarjala nedokazanost višine škode, teh dejstev ni mogoče šteti za priznana. Višine izvedenih nakazil tožeče stranke svoji zavarovanki pa prav tako ni mogoče šteti za splošno znana dejstva, ki jih ni potrebno dokazovati. Sodišče prve stopnje je zato materialnopravno zmotno prevalilo trditveno in dokazno breme na toženo stranko, češ da bi morala podajati relevantne navedbe, s katerimi bi izpodbijala zatrjevano višino letnih izplačil tožeče stranke svoji zavarovanki.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0069923
ZFPPIPP člen 271, 271/1, 271/1-1, 272, 272/3, 272/3-1. ZPP člen 285.
izpodbijanje pravnih dejanj – objektivi element izpodbojnosti - asignacija
Asignacija je izpodbojna le, kolikor je bila tožeča stranka asignatov upnik, saj v tem primeru ni prišlo do plačila terjatve tožeči stranki, temveč je obveznost do tožene stranke preko asignata poravnana v celoti toženi stranki na račun drugih upnikov. Zato je za odločitev ali asignacija stečajnega dolžnika vsebuje objektivni element izpodbojnosti treba najprej ugotoviti, ali je z asignacijo tudi dejansko ugasnila terjatev stečajnega dolžnika, ki bi sicer prišla v stečajno maso.
Zgolj priporočilo izvedenca o izdelavi dodatnih navodil (izvedenec je priporočil, da bi lahko delavci dobili še pisna navodila za različne nevarne lokacije in dostope in da bi bilo v takem primeru potrebno uvesti tudi letne čevlje z visokim gležnjem) ne pomeni protipravnosti delodajalca. Tožnik mora dokazati in trditi, v čem je protipravno ravnanje delodajalca.
S tem, ko je sodišče dosodilo, da služnost hoje obstoji le na delu zemljišča, ki ga je v izreku opisalo, ne pa na celotnem zatrjevanem zemljišču, ni prekoračilo tožbenega zahtevka.
Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 67, 67/1, 67/2.
izvršilni stroški – zahteva upnika, da o obračunu odloči sodišče – hramba zarubljenih stvari pri dolžniku – hramba pri dolžniku
Če upnik svojo zahtevo za hrambo pri dolžniku vloži pisno pri izvršitelju, ni nobene ovire, da izvršitelj takšni zahtevi ne bi sledil, saj mu ni treba presojati smotrnosti upnikove zahteve. V takšnem primeru namreč nevarnost poškodovanja, uničenja in odtujitve zarubljenih stvari, ali drugega škodljivega ravnanja dolžnika ali tretje osebe, preide na upnika.
soprispevek oškodovanca – odškodninska odgovornost – standard povprečno skrbnega človeka
Tudi laik oziroma povprečen človek ve, da se cev, ki prosto leži na tleh, med
praznjenjem cisterne lahko zaradi pritiska nenadzorovano premakne in začne udarjati. Tožnik bi tako moral računati na to nevarnost in biti pri opravilu bolj pazljiv, in sicer ne bi smel v času praznjenja cisterne stati ob oziroma v bližini cevi, ampak bi moral stati zunaj njenega dosega. Zato je tožnik delno kriv tudi sam, da je prišlo do poškodbe oziroma da sta ga cev in pesek oplazila po nogi. Pritožbeno sodišče ocenjuje njegov soprispevek na 40 %.
stvarna pravica - stvarna služnost - služnost hoje in vožnje - nastanek služnosti - priposestvovanje - zemljiškoknjižno dovolilo - način izvrševanja služnosti - razširitev služnosti - varstvo služnosti - tožba za ugotovitev služnosti - konfesorna tožba
O nespremenjeni vsebini služnosti je mogoče govoriti zgolj v primeru, ko ostaja namen izvrševanja služnosti isti, smiselno primerljiv pa je tudi njen obseg.
ZDen člen 19. ZON člen 40, 49, 53, 85, 162,163. ZTNP člen 6. ZTNP-1 člen 6.
vračanje v naravi - naravna vrednota - zavarovana območja
Naravna vrednota iz 1. odst. 85. čl. ZON je glede na dikcijo 1. - 4. odst. 49. čl. ZON (vsako) zavarovano območje in ne nujno zgolj ožje zavarovano območje. Po 53. čl. ZON sodi Triglavski narodni park kot celota sicer v širše zavarovano območje, vendar je kot zavarovano območje prav tako vrednota, ki je izvzeta iz prometa, ker je v lasti države. Posamičnega akta, s katerim bi se zavaroval del nepremične naravne ali kulturne dediščine, kot ga je predvideval 6. čl. ZTNP, sedaj ZTNP-1 ne predvideva več, kar pomeni, da je varstvo naravnih vrednost po ZON novi predpis (ZTNP-1) očitno razširil.
Sodišče prve stopnje je o podanem temelju odškodninske odgovornosti tožnika zaključilo zato, ker je "do poškodovanja toženca s strani tožnika po prepričanju sodišča prve stopnje prišlo po tem, ko je toženec tožnika udaril s pestjo v predel ust". Te dejanske ugotovitve, ki predstavlja pravno odločilno dejstvo, ni z ničemer obrazložilo, saj ni navedlo niti enega samega razloga oziroma dokaza za svoje prepričanje, zato je pritožbeno sodišče ne more preizkusiti in je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki je razveljavitveni razlog.
Sodišče prve stopnje je preverilo vsakega od stroškov, ki jih je navedel tožnik, in je za vsakega od teh stroškov presodilo, ali je upravičen in v kolikšni meri je upravičen.
Upoštevati je potrebno, da je tožnik zaupan v varstvo in vzgojo mami in ne tožencu, in da zato ona v večji meri prispeva tudi s svojim delom in ne samo z denarjem.
Tožnikova mama ima torej pravico do razpolaganja s plačano preživnino in te pravice ni mogoče omejiti tako, da bi se del sredstev, namenjenih za preživljanje, nakazovalo na poseben transakcijski račun.