Vzdrževalec ceste lahko odgovarja le po načelih krivdne odgovornosti, če je za nastalo škodo podana njegova krivda, torej opustitev dolžnega ravnanja.
Da bi se lahko razbremenila odgovornosti, bi morala druga toženka dokazati, da je v danih okoliščinah ravnala tako, kot je bil dolžan ukrepati profesionalno skrben vzdrževalec javne ceste. Merilo skrajne skrbnosti narekuje vzdrževalcu ceste kot strokovnjaku, da mora v dvomu izvesti vse preventivne ukrepe.
OZ člen 343. ZDavP člen 20, 97, 97/5. ZDavP-2 člen 87, 125, 125/3, 126/5, 126a, 418. ZIZ člen 15. ZPP člen 165, 165/3, 350, 350/2, 366, 366/1. ZZK-1 člen 6.
zastaranje davčne obveznosti – zastaranje terjatve zavarovane s hipoteko – začetek teka zastaralnega roka – absolutno zastaranje – relativno zastaranje
v skladu s prvim odstavkom 126a. člena ZDavP-2 ne glede na določbe o absolutnem zastaranju pravice do odmere in izterjave davčne obveznosti (vsebovane v petem odstavku 126. člena ZDavP-2) davčna obveznost, razen zamudnih obresti, ne preneha, če je davčni dolg zavarovan s hipoteko in če je pred potekom zastaranja pravice do izterjave vložen predlog za izvršbo na nepremičnino.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO
VSL0062572
SPZ člen 70.
delitev solastnine – delitev v naravi – civilna delitev – upravičen interes
Ni materialnopravne ovire, da sodišče prve stopnje ne bi smelo ali moglo določenih solastnih nepremičnin razdeliti tako, da na določenih nepremičninah še vedno ostane ali se na novo oblikuje solastnina, predvsem če je med novimi solastniki o takšni solastnini soglasje.
V skladu s 1. odst. 60. člena SPZ se lastninska pravica na premičnini pridobi s sklenitvijo pravnega posla in izročitvijo stvari v posest pridobitelja. Tožeča stranka bi tako morala dokazati, da je bil pokojnik tisti, ki je sporni avtomobil pridobil s sklenitvijo kupoprodajne pogodbe in da je bil avtomobil nato v njegovi posesti.
Materialnopravno pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da bi tožnica glede zatrjevane ustne darilne pogodbe morala dokazati, da se ji je pokojni oče zavezal izročiti ves denar od prodaje vrednostnih papirjev in hkrati, da je bil denar iz računa pokojnika prenakazan na tožničin osebni račun. Ustna darilna pogodba namreč velja le, če darovalec podarjeno stvar takoj prenese na obdarjenca, tako da ta lahko z njo prosto razpolaga.
Sodišče tudi ni zagrešilo očitane bistvene kršitve določb postopka, če ni upoštevalo mnenj izvedencev o tem, katera pot bi bila najprimernejša, saj v tem delu, ker gre za pravno presojo, mnenjem ni bilo dolžno slediti.
Sodišče prve stopnje se o spremembi tožbenega zahtevka ni izreklo, ali ga dopusti ali ga ne dopusti. S tem je tožeči stranki odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem, kar je absolutna bistvena kršitev postopka iz 8. točke 339. člena ZPP.
stvarne napake – jamčevanje za napake – pobot – izvedenec – dopolnitev izvedenskega mnenja – postavitev novega izvedenca
Sodišče druge stopnje v celoti sprejema oceno sodišča prve stopnje, da je izvedeniško mnenje sodnega izvedenca gradbene stroke mag. Ž. jasno in popolno in ni nobenega razloga za dvom v njegovo pravilnost. Zato tudi ni bilo nobene potrebe po postavitvi drugega izvedenca.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0068241
ZIZ člen 270, 270/2. ZPP člen 212.
začasna odredba o preživljanju skupnih otrok – verjeten izkaz nevarnosti – neizkazana nevarnost – nujno preživljanje - povezanost trditvenega in dokaznega bremena – višina preživnine
Za izdajo začasne odredbe glede preživljanja otroka mora biti z verjetnostjo izkazano, da bo otrok zaradi pomanjkanja sredstev za preživljanje ogrožen. Vsebinski kriterij za višino preživnine v začasni odredbi ni ustrezen življenjski standard, tako kot v sodbi, pač pa nujno preživljanje.
Tožnica ni predložila nobenega konkretnega dokaza, ki bi verjetnostno potrjeval, da toženec razpolaga s svojim premoženjem na način, da ne bo mogel plačevati preživninske obveznosti.
ZFPPIPP člen 20, 20/3, 64, 68, 68/1, 68/2, 160, 160/2, 200, 200/1, 200/2, 200/3, 200/3-1, 213, 213/1. OZ člen 270, 270/1, 1027.
odločanje upnikov o sprejetju prisilne poravnave – pravica do glasovanja – zavarovana terjatev – verjetno izkazana terjatev – verjetnost terjatve ločitvenega upnika
Sodišče ne odloča o verjetnosti terjatev ločitvenih upnikov. Smisel ugotavljanja, ali je terjatev verjetno izkazana, je namreč v tem, da se odloči, ali ima upnik pravico glasovati o sprejetju prisilne poravnave. Če prisilna poravnava na njegove pravice ne vpliva, torej upnik ne glasuje in sodišče v postopku prisilne poravnave ne odloča o verjetnosti njegove terjatve.
popravek - objava popravka – prikaz nasprotnih dejstev in okoliščin
Z izrazom popravek ni mišljen samo popravek v ožjem smislu, to je zanikanje oziroma popravljanje zatrjevanih napačnih ali neresničnih navedb v objavljenem obvestilu, ampak tudi navajanje oziroma prikaz drugih ali nasprotnih dejstev in okoliščin, s katerimi prizadeti izpodbija ali z namenom izpodbijanja bistveno dopolnjuje navedbe v objavljenem besedilu.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo, povzročeno zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja
Presoja višine denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo, povzročeno zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0067695
OZ člen 111, 287, 288, 299, 299/2, 347, 347/1, 352, 352/3, 357, 357/6, 417, 963.
kreditna pogodba – odstop od kreditne pogodbe – zavarovalnina – prehod terjatev – razdrta pogodba – vračunavanje – delno plačilo
Odstop od pogodbe pomeni njeno razdrtje, zaradi česar sta stranki v skladu s 111. členom OZ prosti svojih obveznosti, razen obveznosti za povrnitev morebitne škode. Če pa je ena stranka popolnoma ali deloma izpolnila pogodbo, ima pravico do vrnitve tistega, kar je dala. V trenutku odstopa banke od pogodbe le-ta zato ni več imela terjatve na izpolnitev pogodbe, temveč zgolj še terjatev na povračilo posojenega zneska denarja, tj. glavnice po pogodbi, zmanjšane za že plačane obroke, ter pravico do povračila morebitne škode. Od trenutka odstopa banke od pogodbe, namreč tožeča stranka, na katero je z izplačilom zavarovalnine prešla terjatev banke, plačila takšnih obresti ne more več utemeljevati na pogodbenem temelju. Banka in posledično tožeča stranka, ki je zaradi nastopa zavarovalnega primera in plačila zavarovalnine vstopila v njene pravice v razmerju do tožene stranke, pa je upravičena od dolgovanih denarnih zneskov zahtevati zakonske zamudne obresti. Takšna pravna diagnoza primera ima torej za posledico zaključek, da tožena stranka banki in sedaj tožeči stranki ni dolgovala glavnice ter stranskih terjatev, temveč dve glavnici (eno za vračilo posojenega denarnega zneska zaradi odpadlega pravnega temelja in eno iz naslova povračila škode) ter stransko terjatev iz naslova zakonskih zamudnih obresti. Glede na pojasnjeno, za vračunavanje delnega plačila ni več mogoče uporabiti zgolj določbe 288. člena OZ, temveč je treba upoštevati tudi določbo 287. člena OZ, v skladu s katero se tisto, kar je bilo dano na račun izpolnitve, ob odsotnosti sporazuma upnika in dolžnika o vračunavanju, kakor tudi dolžnikove izjave o vračunavanju, ter ob obstoju okoliščine, da je hkrati zapadlo več obveznosti, pri čemer so vse enako (ne)zavarovane, dolžniku so vse v enako breme, nastale pa so tudi istočasno, porazdeli na vse obveznosti v sorazmerju z njihovimi zneski.
devize na deviznih hranilnih knjižicah – jamstvo RS – obveznosti LB Ljubljana d.d. - podružnice LB d.d. Ljubljana na ozemlju nekdanje SFRJ – uporaba domačega prava
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da konkretno pravno razmerje med varčevalko (tožnico) in toženko z vprašanjem nasledstva bivše SFRJ ni povezano. Vprašanje jamčevanja države za bančne vloge nima vpliva na legitimacijo tožene stranke.
ZPP revizijo, tako dopuščeno kot dovoljeno, obravnava kot enoten institut, pritožbeno sodišče sodi, da odvetniku, v primeru, ko VSRS s sklepom dopusti revizijo, ob vložitvi revizije pri sodišču prve stopnje ni potrebno predložiti novega pooblastila. Da je odvetnik s strani pravdne stranke pooblaščen „tudi“ za vložitev revizije, je namreč razvidno iz sklepa o dopustitvi revizije, ki ga je stranka reviziji dolžna priložiti. V primeru, da pa bi pravdna stranka za vložitev revizije pooblastila drugega odvetnika (torej ne tistega, ki je zanjo vložil predlog za dopustitev revizije), bi „novi“ odvetnik sodišču prve stopnje novo pooblastilo moral predložiti.
ugovor proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev – ugovor proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev
Upnik, ki ni pravočasno vložil ugovora proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev, s pritožbo ne more več izpodbijati niti pravilnosti podatkov o njegovi terjatvi v končnem seznamu o preizkusu terjatev niti pravilnosti podatkov o njegovem ugovoru o prerekanju terjatev v končnem seznamu o preizkusu terjatev.
pridobitev lastninske pravice na delu nepremičnine – parcelacija nepremičnine – elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru – priposestvovanje nepremičnine
V tem sporu gre za združitev zahtevkov dveh tožnikov, ki sta oba priposestvovala del nepremičnine, v zemljiški knjigi še vedno vpisano na toženko A.B. Zato mora sodišče v izreku odločiti o usodi celotne parcele, ki bo po pravnomočnosti sodbe razdeljena med oba tožnika s tem, da bo treba najprej urediti parcelacijo, kjer se ukine stara parcela in oblikujejo v njenem obsegu nove parcele.
predlog za izvršbo – nepopolna tožba – vložitev nove tožbe
Vložitev nove tožbe ni dopolnitev oziroma ravnanje v skladu s sklepom sodišča, zaradi česar izpodbijani sklep pravilno ugotavlja, da tožeča stranka že vložene tožbe (predloga za izvršbo) ni dopolnila.
ZFPPIPP člen 301, 301/2, 301/3 in 301/7. ZPP člen 208, 208/1.
predlog za nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka za uveljavitev terjatve – objava sklepa o preizkusu terjatev
Pri prekinitvi postopka v pravdni zadevi zaradi začetega stečaja je potrebno za nadaljevanje postopka uporabiti določbe 301.člena ZFPPIPP, ne pa 1. odstavka 208. člena ZPP, saj je stečajni zakon v odnosu do ZPP specialnejši predpis. Nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka je tako odvisno od delovanja upnika, ki mora v enem mesecu po objavi sklepa o preizkusu terjatev predlagati nadaljevanje prekinjenega postopka, sicer njegova prerekana terjatev preneha. Glede na omenjeno določbo stečajnega zakona je tudi nepravilno, da sodišče pred objavo sklepa o preizkusu terjatev pozove stečajnega upravitelja, da prevzame pravdo.
OZ člen 147, 147/1. ZPP člen 286.b, 287, 287/2. ZpSto-1 člen 54, 54/2, 55, 55/2-4, 55/5. Splošni pogoji izvajanja univerzalne poštne storitve.
povrnitev škode - odgovornost pošte - opravljanje poštnih storitev - odgovornost delavca - izročitev pošiljke tretji osebi - posredna škoda
Delavka prvotoženke ni ravnala v skladu s poklicno skrbnostjo, ko je izročila pošiljko nepooblaščeni osebi, ne da bi preverila istovetnost prinosnika obvestila in je ravnala v nasprotju z določbami Splošnih pogojev izvajanja univerzalne poštne storitve (Ur. l. RS, št. 58/2004), ki podrobno predpisujejo dolžnost vročevalca, da ta preveri istovetnost prejemnika.
Tožnikova škoda, ki je v tem, da je nekdo z njegovega računa dvigoval denar v vtoževani višini, je v neposredni vzročni zvezi z nepravilnim poslovanjem prvotoženke oziroma je neupravičeni tretji osebi, s tem bila neposredno omogočena zloraba bančne kartice tožnika.