spor majhne vrednosti – izvedba glavne obravnave – pritožbeni razlog - relativne bistvene kršitve postopka
Sodišče prve stopnje je pravilno izdalo sodbo brez obravnave, saj nobena od strank ni zahtevala izvedbo naroka tako, da so neutemeljena smiselna zatrjevanja tožnika, da mu ni bila dana možnost obravnavanja.
ZDR člen 109, 131. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-5. ZFPPIPP člen 301.
sodba na podlagi pripoznave - stečaj - prekinitev postopka - prijava terjatve - odpravnina - regres za letni dopust
Prekinitev postopka predstavlja oviro za izdajo delne sodbe na podlagi pripoznave, ne glede na to, da je bil zahtevek pripoznan pred začetkom stečajnega postopka.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - sprememba delodajalca
Tožena stranka je tožnici utemeljeno podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ker je zaradi odpovedi pogodbe o opravljanju storitev s strani poslovnega partnerja izvedla reorganizacijo, na podlagi katere je potreba po delu tožnice prenehala.
ZDR člen 109. ZTPDR člen 15. Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti člen 15.
odpravnina – kontinuiteta delovnega razmerja
Že pred uveljavitvijo SKPG se je institut prevzema oziroma razporeditve k drugemu delodajalcu obravnaval kot delovnopravna kontinuiteta z vsemi posledicami, zaradi česar se delovna doba pri obeh delodajalcih upošteva pri izračunu višine odpravnine.
Med stroške vojaškega usposabljanja, ki jih je tožnik dolžan povrniti, ker ni uspešno zaključil šole za častnike, sodijo tudi plača in nadomestila plače za čas bolniškega staleža.
terjatev iz delovnega razmerja - plača - nadurno delo - ustni dogovor - najemnina
Toženec je že v postopku pred sodiščem prve stopnje izrecno navedel, da obveznosti plačila najemnine ne nasprotuje, s čimer je priznal dejstvo, ki ga je zatrjeval tožnik (to je, da je bil toženec dolžan plačevati najemnino), zato nadaljnje dokazovanje v tej smeri s strani tožnika niti ni bilo potrebno.
Pri stroških postopka, do katerih je upravičen tožnik ob izdani zamudni sodbi, s katero je bilo njegovemu tožbenemu zahtevku ugodeno, je treba upoštevati še stroške, ki so tožniku nastali v zvezi z predlogom za začasno odredbo, s katerim je uspel.
sodno varstvo – funkcionarji - poslanci – poslanski mandat – uporaba zakona - pravna praznina - sodnik
ZPos ne vsebuje določila, ki bi za primere pravil in dolžnosti v zvezi s poslanskim mandatom, ki niso urejena v tem zakonu, napotil na uporabo drugega zakona. Gre za pravno praznino, zato je potrebno uporabiti pravila, ki urejajo podobne primere. Enako kot poslanci so funkcionarji tudi sodniki. ZSS za razliko od ZPos, v 4.a členu določa, da se glede sodnikovih pravic in dolžnosti v zvezi s sodniško službo, ki niso urejene v tem zakonu, smiselno uporabljajo določbe zakona, ki urejajo delovna razmerja. Z uporabo analogije se tudi za pravice in dolžnosti poslancev, ki izhajajo iz njihovega mandata in ki jih ne ureja ZPos, uporablja zakon, ki ureja delovna razmerja, to pa je ZDR.
Ker je bila tožnica oproščena le plačila sodnih taks, predujma za stroške prič, izvedencev, ogledov in sodnih oglasov, skratka svojih stroškov postopka, je ob umiku tožbe nasprotni stranki dolžna povrniti njene utemeljeno priglašene stroške postopka. Oprostitev plačila se ni nanašala na stroške nasprotne stranke.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – krivda – nedoseganje pričakovanih rezultatov dela
Pri ostalih delavkah (razen pri tožnici) so se rezultati po opominu izboljševali, tako da ni možno, da je slabo doseganje rezultatov dela pri tožnici izključna posledica gospodarske krize in zasičenosti trga z zavarovalnimi produkti. Slabo doseganje rezultatov je mogoče pripisati njeni krivdi, ravnanje, ko v enem mesecu ni sklenila nobenega zavarovanja, pa predstavlja kršitev delovnih obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi, ki lahko utemeljeno privede do redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
pogodbena kazen - plača - dodatek k plači - direktor - razrešitev - individualna pogodba o zaposlitvi - kolektivna pogodba
V času nezakonitega prenehanja delovnega razmerja tožnik ni bil več direktor tožene stranke, tako da so zanj veljale določbe SKPgd o pogodbeni kazni, četudi s toženo stranko ni sklenil nove pogodbe o zaposlitvi (in tudi ni bil razporejen na drugo delovno mesto).
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - vmesna sodba
Za škodo, ki je tožniku nastala pri delu, ko mu je roka bagra stisnila glavo ob kabino, tožena stranka kot tožnikov delodajalec odgovarja objektivno, ker se ukvarja z nevarno dejavnostjo, ne glede na dejstvo, da bager ni njena last.
ZPP člen 315. ZDR člen 184, 184/1, 206. OZ člen 174, 352.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - materialna škoda - razlika v plači - zastaranje - vmesna sodba
Za terjatev tožnice za plačilo odškodnine za materialno škodo zaradi nesreče pri delu (za plačilo razlike v plači med plačo, ki jo je tožnica prejemala pred nesrečo, in invalidsko pokojnino) se uporablja 3-letni subjektivni in 5-letni objektivni zastaralni rok iz 352. člena OZ in ne 5-letni zastaralni rok iz 206. člena ZDR, ki velja le za terjatve za prejemke iz delovnega razmerja.
nadaljevanje prekinjenega postopka z družbenikom izbrisane družbe
Iz podatkovne baze sodnega registra, objavljene pri AJPES, je razvidno, da je bila prvotno tožena stranka D. d.o.o. 6.5.2010 izbrisana iz sodnega registra na podlagi pravnomočnega sklepa o obstoju izbrisnega razloga z dne 7.4.2010, ki je postal pravnomočen dne 24.4.2010. Nekonkretizirano sklicevanje pritožnikov v pritožbah na nezakonitosti v postopku izbrisa navedene družbe se tako izkaže za prepavšalno, zato jih pritožbeno sodišče ne more upoštevati.
ZPIZ-1 člen 407. ZPIZ/92 člen 312. Temeljni zakon o delovnih razmerjih (1970) člen 45, 45. Zakon o zaposlovanju delavcev z nepolnim delovnim časom, o uvedbi dela preko polnega delovnega časa in o opravljanju dela, ki ne šteje v delovno razmerje člen 4.
pokojninska osnova – nadurno delo – poseben delovni pogoj
Ali se plača, izplačana za delo preko polnega delovnega časa, upošteva pri izračunu pokojninske osnove, ni odvisno od plačila prispevkov, ampak od tega, ali je bilo delo preko polnega delovnega časa opravljano skladno z v spornem obdobju veljavnimi delovnopravnimi predpisi, tako da se lahko šteje kot poseben delovni pogoj.
Na podlagi odločitev Ustavnega sodišča RS se določbe 177. člena ZPIZ-1 ne more več tolmačiti na način, kot jo je tolmačila tožena stranka v času odločanja o tožnikovi prvi zahtevi za priznanje starostne pokojnine, ki je bila zavrnjena, češ da je tožnik že pridobil to pravico v Republiki Srbiji. Iz tega razloga je nova zahteva tožnika za priznanje starostne pokojnine v Republiki Sloveniji dopustna in je tožena stranka ne bi smela zavreči.
nagrada za nepravdni postopek – nagrada v postopku prisilne hospitalizacije
Pri odmeri nagrade za nepravdni postopek ne gre le za pravno, pač pa tudi za dejansko vprašanje. Nagrada zanj se odvetniku praviloma odmeri po 2. točki tarifne številke 3101, ker je njegovo delo omejeno na postavitev enega zahtevka in na prejem odločitve sodišča. Le v primerih, če sodišče ugotovi, da je bil obseg odvetnikovega dela večji od običajnega v nepravdnem postopku, se lahko uporabi polna nagrada za postopek s količnikom 1,3 po tarifni številki 3100.
Znižanje po opombi 3 (5) iz tretjega dela ZOdvT je napačno, ker nagrada postavljenega odvetnika v postopku prisilne hospitalizacije ni določena v nespremenljivi vrednosti, ampak v količniku glede na vrednost spornega predmeta, ki je že znižana po 36. členu ZodvT.