ZDR člen 6, 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 116, 200. ZPIZ-1 člen 101, 102. ZZRZI člen 40.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – invalid – mnenje komisije – utemeljen razlog – dokazno breme – diskriminacija – diskriminacija na podlagi zdravstvenega stanja
Pridobitev mnenja Komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi predstavlja pogoj za podajo odpovedi invalidu, kar pa ne pomeni, da ima to mnenje takšno dokazno vrednost, da bi se že zgolj na podlagi njegovih pavšalnih ugotovitev lahko štel razlog za odpoved za dokazan. Delodajalec je kljub mnenju še vedno dolžan dokazati, da obstoji utemeljen razlog za odpoved, pri čemer sodišče presoja mnenje tako glede ugovora, da komisija dejanskega stanja ni pravilno ali popolno ugotovila, kot glede njenih strokovnih ugotovitev.
ZPP člen 318. ZDR člen 4, 11, 11/2, 15, 16, 42, 120, 131, 204, 204/1, 204/3.
zamudna sodba - zavrženje tožbe - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe - obstoj delovnega razmerja - prenehanje delovnega razmerja - plača - povrnitev stroškov v zvezi z delom - stroški prevoza na delo in z dela - stroški prehrane - regres za letni dopust
Tožnik v času trajanja (delovnega) razmerja od tožene stranke ni zahteval odprave kršitve v smislu 1. odstavka 204. člena ZDR, po prenehanju delovnega razmerja pa tudi ni pravočasno v roku 30 dni od prenehanja delovnega razmerja zahteval ugotovitve nezakonitosti prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi oziroma ugotovitve obstoja delovnega razmerja (pogodbe o zaposlitvi). Tako za sodno varstvo (za ugotovitev obstoja delovnega razmerja) niso bile izpolnjene procesne predpostavke, posledično pa tudi ne za iz delovnega razmerja izhajajoče terjatve za izplačilo plače, potnih stroškov, stroškov prehrane in sorazmernega dela regresa za letni dopust.
bivši vojaški zavarovanci – ponovna odmera – starostna pokojnina
O tožnikovi starostni pokojnini in njeni odmeri je bilo že pravnomočno odločeno, dejansko in pravno stanje, na katerega se opira zahtevek za ponovno odmero pokojnine, pa se ni spremenilo, tako da je toženka zahtevek pravilno zavrgla.
prehod družbene lastnine v zasebno lastnino – pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona – priposestvovanje služnosti
Na podlagi ZLNDL, ki ureja lastninjenje nepremičnin na podlagi imetništva pravice uporabe, se je lastninska pravica po samem zakonu ob njegovi uveljavitvi pridobila na podlagi pravice uporabe, katere nosilca pa je potrebno določiti, upoštevajoč tedanje predpise. Njena narava je bila drugačna od klasične lastninske pravice, kakor tudi njen prenos (vpis v zemljiško knjigo zanj ni bil konstitutivne narave). Odločilno torej je, katera oseba je ta sredstva imela v posesti in jih uporabljala. Le ta namreč lahko postane lastnik teh nepremičnin.
Podjetniška kolektivna pogodba sicer lahko določa širši obseg pravic kot zakon, vendar pri tem ne sme diskriminirati delavcev (na primer glede na članstvo v sindikatu). Diskriminatorna je določba o dodatnem dnevu letnega dopusta za člane sindikata (saj članstvo v sindikatu ne pomeni fizične ali psihične obremenitve, ki bi opravičevala več dni dopusta), tožnik je bil kot nečlan sindikata diskriminiran in je posledično upravičen do enakega števila dni letnega dopusta, kot bi jih imel, če bi bil član sindikata.
ZPP člen 133, 142, 142/1, 142/3, 142/4, 142/5, 318.
zamudna sodba – odgovor na tožbo – vročanje – osebna vročitev
Na podlagi ugotovitve, da je vročevalec vročal tožbo v odgovor toženi stranki, tako da je na vratih pustil obvestilo, v katerem je bilo navedeno, kje je pisanje, in rok 15 dni, v katerem bi ga moral naslovnik dvigniti, ni mogoče šteti, da je bila vročitev pravilno opravljena. Za pravilno opravljeno vročitev bi moral vročevalec (preden je pustil obvestilo na vratih) poizkusiti pisanje izročiti osebi, pooblaščeni za sprejem, oziroma delavcu v pisarni, poslovnem prostoru ali na sedežu tožene stranke.
ZPIZ-1 člen 407. ZPIZ/92 člen 312. Temeljni zakon o delovnih razmerjih (1970) člen 45, 45. Zakon o zaposlovanju delavcev z nepolnim delovnim časom, o uvedbi dela preko polnega delovnega časa in o opravljanju dela, ki ne šteje v delovno razmerje člen 4.
pokojninska osnova – nadurno delo – poseben delovni pogoj
Ali se plača, izplačana za delo preko polnega delovnega časa, upošteva pri izračunu pokojninske osnove, ni odvisno od plačila prispevkov, ampak od tega, ali je bilo delo preko polnega delovnega časa opravljano skladno z v spornem obdobju veljavnimi delovnopravnimi predpisi, tako da se lahko šteje kot poseben delovni pogoj.
Na podlagi odločitev Ustavnega sodišča RS se določbe 177. člena ZPIZ-1 ne more več tolmačiti na način, kot jo je tolmačila tožena stranka v času odločanja o tožnikovi prvi zahtevi za priznanje starostne pokojnine, ki je bila zavrnjena, češ da je tožnik že pridobil to pravico v Republiki Srbiji. Iz tega razloga je nova zahteva tožnika za priznanje starostne pokojnine v Republiki Sloveniji dopustna in je tožena stranka ne bi smela zavreči.
zaznamba sklepa o izvršbi na poslovnem deležu – presoja utemeljenosti zahtevka za vpis zaznambe pri poslovnem deležu družbenika
Materialno pravna presoja izdanega izvršilnega sklepa ni v pristojnosti registrskega sodišča. To pa ne pomeni, da registrsko sodišče ob prejemu izvršilnega sklepa zaradi njegove zaznambe pri poslovnem deležu družbenika ni dolžno opraviti materialnopravnega preizkusa po 34. členu ZSReg. Ta preizkus pa po 1. točki 1. odstavka 34. člena ZSReg terja tudi ugotavljanje, ali utemeljenost zahtevka za vpis, v obravnavanem primeru pa vpis po uradni dolžnosti, izhaja iz listin, ki naj bi bile podlaga za vpis.
Ker je bilo že pravnomočno odločeno o tem, da je bila dokončna odločba, ki se nanaša na uveljavljanje novih pravic iz invalidskega zavarovanja tožnika, pravilno vročena njegovi pooblaščenki, obnovitveni razlog po 9. točki 260. člena ZUP, češ da tožniku ni bila dana možnost udeležbe v postopku, ni podan.
starostna pokojnina – pogoji za priznanje pravice – sprejem v državljanstvo
Za zaključek, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za priznanje in izplačilo starostne pokojnine za nazaj, je bistveno, da ni pridobil državljanstva po 40. členu ZDRS, saj je bila njegova vloga s tem v zvezi zavrnjena, v državljanstvo pa je bil sprejet šele, ko je izpolnil pogoje iz prvega odstavka 10. člena ZDRS,
izdaja začasne odredbe – objektivna nevarnost – prepoved odtujitve in obremenitve
V predlogu za izdajo začasne odredbe toženec ni zatrjeval okoliščin, ki bi predstavljale objektivno (konkretno) nevarnost, da želi tožnik nepremičnini odtujiti ali obremeniti. Sodišče prve stopnje je zato pravilno zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe.
bistvena kršitev določb postopka – zaslišanje obdolženca - smiselna uporaba določb Zakona o splošnem upravnem postopku – vročanje - domneva vročitve
Da se šteje po določbi 4. odst. 87. čl. ZUP vročitev vabila za pravilno opravljeno, mora biti navedena zakonska določba spoštovana tudi v delu, ki določa, kako ravna vročevalec s pošiljko, če je naslovnik v petnajstih dneh po puščenem obvestilu ne prevzame. Citirana zakonska določba namreč tudi določa, da po preteku 15-dnevnega roka vročevalec pusti dokument v hišnem oz. izpostavljenem predalčniku naslovnika, kolikor pa stranka nima predalčnika ali je ta neuporaben, vročevalec vrne pošiljko pošiljatelju. Glede na to, da vabilo na zaslišanje obdolžencu ni bilo puščeno ne v naslovnikovem hišnem predalčniku niti ni bila pošiljka vrnjena naslovniku, pač pa puščena v hišnem predalčniku na naslovu, kjer obdolženi ne prebiva, pogoji za izdajo sodbe brez obdolženčevega zaslišanja niso bili izpolnjeni, saj obdolženec k zaslišanju ni bil pravilno povabljen.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSL0064530
ZIZ člen 136, 138, 138/3,145, 147. ZPPSL člen 36, 36/2, 36/3. OZ člen 6.
izvršba na dolžnikova denarna sredstva – organizacija za plačilni promet – učinek začetka postopka prisilne poravnave na izvršilni postopek – odškodninska odgovornost bank
Ker postopek izvršbe v konkretnem primeru še ni bil zaključen, je pravilno pritožbeno stališče, da je drugotožena stranka (primarna organizacija za plačilni promet) ravnala pravilno s tem, ko je – tudi po navodilu izvršilnega sodišča – zarubljena sredstva zadržala na dolžnikovem računu in jih ni izplačala v korist tožeče stranke (upnika).
Za tožbo zoper sklep, s katerim je zavrnjena zahteva za izločitev upravne osebe, ni podana pristojnost socialnega sodišča, ampak je stvarno pristojno upravno sodišče.
zamudna sodba - nadomestilo plače za čas čakanja na delo - regres za letni dopust
Iz dejstev, ki so navedena v tožbi, izhaja, da tožena stranka tožniku regresa za letni dopust za leto 2007, 2008 in sorazmerni del regresa za leto 2009 ni izplačala ter da mu za čas čakanja na delo v obdobju od decembra 2008 do aprila 2009 ni izplačala plače, zato je sodišče prve stopnje ob izostanku odgovora na tožbo utemeljeno izdalo zamudno sodbo, s katero je tožbenemu zahtevku ugodilo.
Sodišče prve stopnje ne more že izdane zamudne sodbe razveljaviti po uradni dolžnosti, četudi ugotovi, da je bila zamudna sodba izdana v času, ko bi moral biti postopek zaradi uvedbe stečaja nad toženo stranko prekinjen po samem zakonu.
izdaja začasne odredbe – določitev stikov – novote v družinskih sporoh – eventualna maksima
V postopku v zakonskih sporih ter v sporih iz razmerij med starši in otroki lahko stranke navajajo nova dejstva in predlagajo nove dokaza do konca glavne obravnave, ne glede na določbo 286. člena ZPP in še v pritožbi, ne glede na določbo 337. člena tega zakona. Na podlagi 414. člena ZPP je res dopustno navajanje novot v zakonskih sporih in sporih med starši in otroci.
ZPIZ-1 člen 275. OZ člen 190, 190/1. ZDoh člen 25, 29, 29/1, 29/3.
nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu – akontacija dohodnine – vrnitev preplačila
Toženka je tožnici izplačala celotno priznano nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu, naknadno pa je na poziv davčnega organa plačala še akontacijo dohodnine. Ker je bila za znesek naknadno obračunane in plačane akontacije dohodnine, ki jo je neupravičen prejela, tožnica obogatena, je ta znesek toženki dolžna vrniti.
kolektivni delovni spor – zamudna sodba – vročanje
Ker je bil predlog s pozivom na odgovor nasprotnemu udeležencu vročen na napačnem naslovu, ki ni poslovni naslov, je predlog prevzel predlagatelj sam. Ker predlog tako ni bil pravilno vročen v odgovor, je bila zamudna sodba izdana v nasprotju z določbami ZPP, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka po 7. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP.