Glede na to, da je predmet tožbenih zahtevkov tožeče stranke ugotovitev terjatev, ki so opredeljene z denarnimi zneski, tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da vrednost spornega predmeta ni enaka vsoti terjatev, ki jo je izračunalo sodišče, ne more predstavljati podlage za zavrženje vložene tožbe. Zahtevek je v objektivnem smislu nedoločen le v primeru, če tožnik prepusti sodišču, da samo prisodi tožencu to, kar misli da mu gre na podlagi predloženega dejanskega stanja oziroma, če ni opisano pravno razmerje tako, da bi se moglo ločiti od vseh drugih pravnih razmerij.
ZM člen 31, 31. ZIZ člen 61, 61/2, 61, 61/2. ZPP člen 337, 337.
menično poroštvo (aval) - meničnopravni ugovor avalista nasproti imetniku menice - veljaven podpis - obrazložen ugovor dolžnika - pritožbena novota
Menični porok ima meničnopravni ugovor nasproti imetniku menice, da je njegov podpis ponarejen in da torej odgovarja za obveznosti meničnega zavezanca le, če je veljavno podpisal menico (31. čl. Zakona o menici, ZM).
Tretja je predlagala odlog izvršbe šele 26.04.2005, vozilo pa je bilo na javni dražbi prodano 09.03.2005. Kupec pridobi stvar prosto vseh bremen in postane lastnik stvari tudi v primeru, ko dolžnik ni bil njen lastnik, že iz teh razlogov predlog za odlog izvršbe na vozilo ni utemeljen.
Iz 3. odst. 36. čl. ZENPP jasno izhaja, da se zahteve za izročitev ali predajo držav članic Evropske unije, ki se nanašajo na kazniva dejanja, storjena pred 7.8.2002, ne obravnavajo po določbah tega zakona, pač pa po postopku izročitve določenim z zakonom, ki ureja kazenski postopek in z mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Republiko Slovenijo.
Ugovor pravnomočno razsojene stvari (res iudicata), ki ga uveljavlja tožena stranka, bi bil utemeljen le, če bi v obeh pravdah nastopale iste stranke in če bi bila v obeh pravdah podana tudi istovetnost zahtevka. Oba kriterija bi morala biti izpolnjena kumulativno. Istovetnost zahtevka bi bila podana, če bi bilo pravno razmerje, v katerem je že bilo odločeno, po vsebini in nastanku enako pravnemu razmerju iz tekoče pravde. Subjektivne meje pravnomočne sodbe se praviloma raztezajo le med tistimi udeleženci pravde, ki so nastopali kot stranke v procesnem smislu in ki jih pravnomočna sodba izrecno zajema.
Toženec je tako v upravnem kot v tem sodnem postopku prepričljivo pojasnil razloge, zaradi katerih je nasprotoval spremembi namembnosti poslovnega prostora, v katerem naj bi družba A. pričela opravljati dejavnost, podobno tej, ko jo je v lokalu v neposredni bližini opravljal tudi sam, ob upoštevanju nadaljnjega dejstva, da je bila prvotna namembnost lokala trgovina s tekstilnimi izdelki in je prav zaradi tega bilo potrebno zaprositi za izdajo lokacijskega dovoljenja za spremembo namembnosti in da je toženec le v tem upravnem postopku uveljavljal svoj (življenjsko razumljiv) interes, se pritožbeno sodišče strinja z zaključkom sodišča prve stopnje, da tožeča stranka ni uspela dokazati takega toženčevega ravnanja, ki bi bilo zavestno usmerjeno zgolj v povzročanje škode njej.