• Najdi
  • <<
  • <
  • 3
  • od 13
  • >
  • >>
  • 41.
    VSL sklep III Cpg 1/2006
    26.1.2006
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
    VSL06239
    ZPP člen 70, 70-5, 70-6, 73, 73/4, 70, 70-5, 70-6, 73, 73/4.
    izločitev stečajnega senata
    Izključitveni razlog po 5. točki 70. člena namreč ni zožen zgolj na

    sodelovanje pri sami izdaji odločbe nižjega sodišča, temveč je kot

    "sodelovanje v postopku pred nižjim sodiščem" potrebno razumeti tako,

    da zaobsega tudi situacije, ko je kot sodnik pri nižjestopnem sodišču

    v postopku aktivno vplival na sprejemanje odločitve, čeprav pri sami

    odločitvi ni sodeloval. Izključitveni razlog iz 5. točke 70. člena

    ZPP ne bi bil podan že s tem, če je upravitelj stečajne mase v

    nasprotju z določili ZPPSL/89 na stečajni senat naslovil predlog za

    navodila in usmeritve v konkretnem postopku, če ni hkrati izkazano,

    da je stečajni senat tovrstnemu predlogu sledil in na ta način

    sodeloval v postopku, ki je v pristojnosti odločanja stečajnega

    sodnika.

     
  • 42.
    VDS sodba in sklep Pdp 696/2005
    26.1.2006
    DELOVNO PRAVO
    VDS03446
    ZPP člen 243, 243. Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti člen 47, 52, 52-1, 47, 52, 52-1, 47, 52, 52-1, 47, 52, 52-1.
    plača - dodatek na delovno dobo
    Delavec je poleg osnovne plače, ki ne sme biti nižja od

    izhodiščne plače za posamezni tarifni razred, upravičen do

    dodatka za delovno dobo (47. člen SKPGd) in povrnitve

    stroškov za prehrano (1. točka 52. člena SKPGd). V znesku

    minimalne plače, ki jo prejeme delavec dodatek za delovno

    dobo in povračilo stroškov za prehrano na delu ne smeta biti

    zajeta oz. vključena, saj bi to pomenilo, da je minimalna

    plača za vseka delavca drugačna.

     
  • 43.
    VDS sklep Pdp 923/2005
    26.1.2006
    DELOVNO PRAVO
    VDS03465
    OZ člen 316, 316-3, 316, 316-3. ZDR člen 83, 83/2, 111, 111/1, 111/1-2, 83, 83/2, 111, 111/1, 111/1-2.
    izredna odpoved - zagovor - pobot terjatev
    1. Pisna obdolžitev delavca je pomembna zgolj zato, da se delavec

    lahko seznani z očitanimi kršitvami in se pripravi na zagovor. Če

    delodajalec presodi, da obstajajo okoliščine iz 2. odstavka 83.

    člena ZDR, zaradi katerih delavcu ne bo omogočil zagovora, pisna

    obdolžitev nima pomena.

    2. Pri presoji, ali obstajajo okoliščine, zaradi katerih je

    od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu omogoči

    zagovor, ni odločilna le teža očitane kršitve in ugotovitev,

    ali ima kršitev znake kaznivega dejanja, ampak je pomembna tudi

    narava kršitve, dejstvo, da je delavec zaloten pri kršitvi, proti

    komu je storitev storjena (npr. fizični napad na delodajalca) in

    tudi, kakšni odnosi so sicer med delavcem in delodajalcem.

    3. Če tožeča stranka uveljavlja terjatev, ki ni nastala z namerno

    povzročivijo škode, tožena stranka pa v pobot uveljavlja

    terjatev, ki je nastala z namerno povzročitvijo škode, ne pride v

    poštev 3. točka 316. člena OZ, ki določa, da s pobotom ne more

    prenehati terjatev, ki je nastala z namerno povzročitvijo škode.

    Namen te določbe je namreč v tem, da varuje interese upnika tiste

    terjatve, ki je nastala z namerno povzročitvijo škode in ne

    obratno. Zato sme upnik takšne terjatve privoliti v prenehanje

    svoje terjatve na podlagi pobota z naprotno terjatvijo.

     
  • 44.
    VSK sklep II Cpg 172/2005
    26.1.2006
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK02274
    ZIZ člen 38, 38c, 46, 46/1, 52, 83. SPZ člen 24. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 3.
    nepravilnost dela izvršitelja - pravni interes za vložitev zahteve za odpravo nepravilnosti - stroški izvršitelja - neutemeljeno povzročeni stroški - osnova za odmero stroškov - predmet rubeža - posest
    Po 1. odst. 46. čl. ZIZ se izvršba začne opravljati pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, razen če zakon za posamezna izvršilna dejanja ne določa drugače. Ker v konkretnem primeru zakonske določbe, ki bi izključevala opravljanje izvršbe pred pravnomočnostjo sklepa o nadaljevanju izvršilnega postopka zoper družbenika ni, je pritožba upnika tudi v tem delu neutemeljena.

     
  • 45.
    VDS sodba Pdp 1728/2004
    26.1.2006
    delovno pravo
    VDS03638
    ZPP člen 188, 325, 325/1, 339, 339/2, 339/2-8, 188, 325, 325/1, 339, 339/2, 339/2-8.
    procesno vprašanje - nemožnost obravnavanja pred sodiščem - nenavzočnost na glavni obravnavi - preložitev naroka
    Če sodišče ne ugodi predlogu stranke za preklic poravnalnega

    naroka in naroka za glavno obravnavo, ni bila kršena možnost

    obravnavanja pred sodiščem. Sodišče strank ni dolžno

    obveščati, da predlogu za preklic ne bo ugodilo in bi se

    tožena stranka glede na to, da ni bila obveščena, da bo

    sodišče ugodilo njenemu predlogu za preklic zavedati, da bo

    narok opravljen.

    Če se tožena stranka ne odzove vabilu na narok, na katerem

    bi se lahko izjavila o umiku tožbe, je sama povzročila, da

    se o umiku ni mogla izjaviti, zato se ne more sklicevati, da

    ji ni bila dana možnost, da se o tem izjavi.

    Sodišče bi moralo glede delnega umika tožbe postopek ustaviti.

    Kljub temu, da tega ni storilo pa bi zoper to lahko ugovarjala le

    tožnica, ki bi v 15 dneh od prejema sodbe lahko zahtevala izdajo

    dopolnilnega sklepa. Ker tega ni storila, se šteje, da je tožba v

    delu, o katem sodišče prve stopnje z izpodbijano sodbo ni

    odločlo, umaknjena.

     
  • 46.
    VDS sodba Pdp 1608/2004
    26.1.2006
    DELOVNO PRAVO
    VDS03463
    ZPP člen 188, 325, 325/1, 339, 339/2, 339/2-8, 188, 325, 325/1, 339, 339/2, 339/2-8. ZDR člen 109, 109.
    redna odpoved - odpravnina - zapadlost obveznosti - tek zamudnih obresti - narok - preložitev naroka
    Odpravnina po 109.členu ZDR, ki jo je delodajalec dolžan

    izplačati delavcu, kateremu je odpovedal PZ iz poslovnega

    razloga, zapade v plačilo ob prenehanju delovnega razmerja.

    Ker je toženi stranki znano, kdaj je tožnici prenehalo

    delovno razmerje, izrek ni nedoločen in neizvršljiv glede

    teka zakonitih zamudnih obresti, zato ker je v izreku

    napisano, da je tožena stranka dolžna tožnici plačati

    odpravnino z zakonitimi zamudnimi obrestmi izplačati od

    prvega dne po prenehanju delovnega razmerja dalje.

    Če sodišče ne ugodi predlogu stranke za preklic poravnalnega

    naroka in naroka za glavno obravnavo, ker za to ni opravičljivega

    razloga, s tem ni kršena možnost obravnavanja pred sodiščem.

    Sodišče strank ni dolžno s posebnim sklepom obveščati, da

    predlogu za preklic ne bo ugodilo.

     
  • 47.
    VSK sklep II Cpg 227/2005
    26.1.2006
    zavarovanje terjatev
    VSK01854
    ZIZ člen 277, 277/3, 277/4, 277, 277/3, 277/4.
    začasna odredba
    Upnik pa je tudi še ob prejemu sklepa z dne 9.11.2004, s

    katerim se je dotlej izvršilna zadeva prevesila v pravdno,

    imel možnost, da predlaga podaljšanje začasne odredbe,

    vendar pa tega ni storil; Zakon o izvršbi in zavarovanju

    (ZIZ) namreč v 3. odst. 277. čl. določa, da lahko sodišče na

    upnikov predlog začasno odredbo podaljša, pri čemer sme

    upnik takšen predlog vložiti le do izteka časa, za katerega

    je bila odredba izdana (4. odst. 277. čl. ZIZ).

     
  • 48.
    VDS sklep Pdp 1355/2004
    26.1.2006
    DELOVNO PRAVO
    VDS03455
    ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88, 88/1, 88/1-1.
    redna odpoved - odpovedni razlog - reorganizacija
    Podan je poslovni razlog za redno odpoved PZ po 1. alinei 1.

    odstavka 88. člena ZDR, če je dokazano, da je zaradi spremembe

    lastnika tožene stranke in posledično reorganizacije del pri

    toženi stranki prenehala potreba po delu tožnika, zaposlenega na

    delovnem mestu "referent za kataster in banko cestnih podatkov".

     
  • 49.
    VSK sodba I Cpg 36/2005
    26.1.2006
    obligacijsko pravo
    VSK01855
    ZOR člen 633, 633.
    gradbena pogodba - odmik od načrta
    Pravdni stranki se za izvedbo dodatnih del nista dogovorili

    in toženec ni dal (pisnega) naloga za izvedbo dodatnih del.

    V času spornega razmerja veljavni 633. čl. Zakona o

    obligacijskih razmerjih (ZOR) določa, da mora imeti

    izvajalec za vsak odmik od gradbenega načrta oz. od

    pogodbenih del pismeno soglasje naročnika, pri čemer za

    dela, ki jih je opravil brez takega soglasja, ne more

    zahtevati povečanja dogovorjene cene.

     
  • 50.
    VSK sodba Kp 188/2005
    25.1.2006
    kazensko materialno pravo
    VSK0001898
    KZ člen 325, 325.
    povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - oprostitev
    Subjektivnega elementa obtožencu očitanega kaznivega dejanja, bodisi zavestne ali pa nezavestne malomarnosti, po oceni pritožbenega sodišča obtožencu ni mogoče očitati, še posebej upoštevaje tiste izvedenčeve ugotovitve, da ob danih parametrih ne obdolženec, niti oškodovanec nista imela kakršnekoli možnosti, da bi lahko nezgodo preprečila in da sta nevarno situacijo na cesti povzročila oba, pri čemer pa je potrebno ponovno poudariti, da velja to glede obt. D. R. le objektivno gledano, nikakor pa mu ni mogoče očitati, da je pri svoji vožnji ravnal s kakršnokoli krivdno obliko.

     
  • 51.
    VSL sodba I Cpg 1042/2004
    25.1.2006
    pogodbeno pravo
    VSL06256
    ZOR člen 825, 825.
    posredniško plačilo
    Če se prodajalec in kupec strinjata, da njune interese zastopa isti

    posrednik, ima ta pravico do plačila v skladu z dogovorom. Posrednik

    je upravičen zahtevati plačilo dogovorjene provizije od obeh strank

    (v celoti) samo, kadar oba naročitelja vesta za dvojni provizijski

    dogovor.

     
  • 52.
    VSL sodba II Cp 2676/2005
    25.1.2006
    civilno procesno pravo
    VSL51736
    ZPP člen 154, 158, 158/1, 154, 158, 158/1.
    stroški postopka - delni umik tožbe
    V primeru delnega umika tožbe je treba pri izračunu stroškov postopka

    upoštevati tako določbo 154. člena ZPP glede uspeha pravdnih strank v

    postopku kot tudi določbo 158. člena ZPP, po kateri je tožeča

    stranka, ki umakne tožbo, dolžna povrniti nasprotni stranki pravdne

    stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka

    izpolnila zahtevek (slednji razlog v konkretnem primeru ni podan).

    Kriterij uspeha je treba tako uporabiti v razmerju med zneskom, s

    katerim je tožnik uspel in skrčenim zneskom, medtem ko je tožeča

    stranka dolžna povrniti toženi stranki stroške, ki so slednji nastali

    zaradi delnega umika tožbe, v celoti.

     
  • 53.
    VSK sodba I Cp 1123/2004
    25.1.2006
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSK01563
    OZ člen 131, 179, 131, 179.
    nepremoženjska škoda - trajanje
    O nepremoženjski škodi ne moremo govoriti že, če je prišlo do posega v pravno zavarovano osebnostno sfero, pač pa, ko intenzivnost in trajanje bolečin in strahu in druge okoliščine primera to opravičujejo.

     
  • 54.
    VSL sklep I Cp 5486/2005
    25.1.2006
    civilno procesno pravo
    VSL51211
    ZPP člen 154, 154/1, 154, 154/1.
    stroški postopka
    Ker je bila v obravnavani zadevi tožba zavržena, tožeča stranka v

    pravdi ni uspela. Zato mora v skladu z določbo 1. odst. 154. člena

    ZPP toženi stranki povrniti odmerjene pravdne stroške.

     
  • 55.
    VSC sklep Cp 209/2005
    25.1.2006
    civilno procesno pravo
    VSC01179
    ZPP člen 287, 339, 450, 451, 455, 456, 287, 339, 450, 451, 455, 456.
    spor majhne vrednosti - dokazovanje dejstev - onemogočanje obravnavanja pred sodiščem
    V sporu majhne vrednosti lahko stranke dokazujejo pomembna dejstva. Sodišče lahko zavrne le nepomembne dokaze.

     
  • 56.
    VSL sklep III Cp 6381/2005
    25.1.2006
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL49799
    ZIZ člen 24, 24/4, 24, 24/4.
    izvršba
    Sodišče prve stopnje je z navedenim sklepom utemeljeno zavrnilo tudi

    ugovora dolžnikov z dne 10.4.2004. V zvezi s tem ugovorom je potrebno

    opozoriti, da je bila dne 20.10.2005 izdana odločba Ustavnega sodišča

    RS U-I-351/04, po kateri mora sodišče pri odločanju o nadaljevanju

    prekinjenega postopka novemu dolžniku dati možnost, da se izjavi že v

    postopku na prvi stopnji, ter mu mora zato skupaj s sklepom o

    nadaljevanju postopka vročiti pravnomočni sklep o izvršbi, ki se

    glasi na prvotnega dolžnika, o ugovoru dolžnika glede prehoda

    obveznosti pa je dolžno odločiti sodišče, ki je izdalo sklep o

    izvršbi. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sta bila dolžnika še pred

    vložitvijo ugovora in pritožbe zoper sklep z dne 6.4.2004 seznanjena,

    na katero terjatev se nanaša predmetna izvršba, saj so bili njuni

    pooblaščenki dne 7.5.2004 izdani prepisi sklepa o izvršbi skupaj s

    predlogom za izvršbo. Kljub temu, da v času izdaje izpodbijanih

    sklepov sodišča prve stopnje odločba ustavnega sodišča U-I-351/04 z

    dne 20.10.2005 še ni bila izdana, je bil po ugotovitvah pritožbenega

    sodišča v skladu z navedeno odločbo ustavnega sodišča novima

    dolžnikoma omogočen ugovor glede prehoda obveznosti prvotnega

    dolžnika na njiju in možnost izjave v tem postopku. Sodišče prve

    stopnje je pravilno ugotovilo, da že iz samih navedb dolžnikov o tem,

    da sta družbo skušala rešiti iz slabe finančne situacije, izhaja, da

    sta bila seznanjena z njenim poslovanjem in vanj vključena, tako ni

    mogoče zaključiti, da sta bila le pasivna družbenika te družbe. Ob

    dejstvu, da sta bila edina družbenika te družbe, bi morala in mogla

    preprečiti nastanek slabe finančne situacije v tej družbi. Ne moreta

    sklicevati na to, da sta družbo poskušala rešiti šele potem, ko je ta

    zašla v finančne težave in da prej v njeno poslovanje nista bila

    vključena, saj se njuna vključenost v poslovanje družbe ne presoja po

    tem, kaj sta dejansko delala, ampak kaj bi za preprečitev izbrisa

    družbe iz sodnega registra lahko storila.

     
  • 57.
    VSK sklep II Cp 40/2006
    25.1.2006
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK01684
    ZIZ člen 24, 24/4, 24, 24/4. ZPP člen 208, 208.
    smrt dolžnika - dedičev prevzem izvršilnega postopka
    Predmet presoje je procesno vprašanje glede nadaljevanja postopka z dediči. Po 4. odst. 24. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) se izvršba nadaljuje, ker je prišlo do spremembe dolžnika po vložitvi predloga za izvršbo, zoper novi dolžnici.

     
  • 58.
    VSL sodba II Cp 2322/2005
    25.1.2006
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50077
    OZ člen 132, 179, 182, 299, 943, 132, 179, 182, 299, 943.
    odškodnina za nepremoženjsko škodo
    Višje sodišče se ne strinja s pritožbeno navedbo tožnika, da

    valorizacija ni več potrebna. Denarna odškodnina za negmotno škodo

    namreč ni čista denarna terjatev, ampak predstavlja denarno

    satisfakcijo za pravno priznane oblike negmotne škode, zato mora

    sodišče upoštevati realno vrednost že predhodno plačane akontacije.

    Le tak postopek sodišča omogoča, da so vsi zneski (predhodno plačane

    akontacije in naknadno določena višina odškodnina) pravilno realno

    ovrednoteni in ustrezno primerljivi na dan izdaje sodbe sodišča prve

    stopnje. Utemeljena je pritožba tožnika, da bi moralo sodišče prve

    stopnje zamudne obresti od odškodnine za nepremoženjsko škodo

    prisoditi od 18. 9. 2003 dalje, ko je tožnik od zavarovalnice

    zahteval izpolnitev obveznosti. Prvostopenjsko sodišče je pri

    odločanju o zamudnih obrestih le-te na podlagi I. odstavka 943. člena

    OZ nepravilno priznalo šele od 2. 10. 2003 dalje. OZ v 943. členu

    ureja zgolj obveznosti zavarovalnice iz zavarovalne pogodbe, ne velja

    pa za neposredno, na podlagi zakona vzpostavljena odškodninska pravna

    razmerja med oškodovancem in zavarovalnico odškodninsko odgovornega

    zavarovanca (I. in II. odstavek 943. člena OZ), zaradi katerega ima

    oškodovanec lastno pravico zahtevati odškodnino od zavarovalnice

     
  • 59.
    VSL sklep III Cp 6021/2005
    25.1.2006
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL50818
    ZIZ člen 55, 56, 56/1, 56/2, 57, 58, 58/3, 71, 71/3, 55, 56, 56/1, 56/2, 57, 58, 58/3, 71, 71/3.
    ugovor po izteku roka - odlog izvršbe
    Realizacija izvršbe sama zase in kot končni cilj izvršilnega postopka

    ne predstavlja škode, ki je varovana z določbo 71. člena ZIZ.

     
  • 60.
    VSL sklep IV Cp 6289/2005
    25.1.2006
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSL51021
    ZZZDR člen 50, 50a, 81a, 50, 50a, 81a.
    zakonec - preživljanje zakonca
    Zakonec lahko zahteva od drugega zakonca, da ga preživlja, samo, če

    tudi sam izpolnjuje nasproti drugemu zakoncu dolžnosti, ki mu jih

    nalaga zakon. Vendar pa lahko kljub temu zahteva preživnino, če

    življenjska skupnost razpade po izključni krivdi drugega zakonca -

    preživninskega zavezanca. V takem primeru mu namreč ni mogoče očitati

    krivde za neizpolnjevanje zakonskih dolžnosti.

     
  • <<
  • <
  • 3
  • od 13
  • >
  • >>