lokacijsko dovoljenje - odmiki med objekti - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - neobrazložena odločba
Nejasna in nepopolna lokacijska dokumentacija glede odmika od stanovanjske hiše ne more biti podlaga za izdano lokacijsko dovoljenje, saj je zazidalna situacija podlaga za zakoličenje novogradnje. Tožena stranka pritožbenega ugovora glede odmika od sosednjih stanovanjskih objektov ne more pavšalno zavrniti, ne da bi obrazložila, na podlagi česa ugotavlja ustreznost odmikov (55. člen ZUN in 209. v zvezi z 245. členom ZUP).
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - označitev vrednosti spornega predmeta v tožbi - spor po SZ
V obravnavanem primeru tožeča stranka v tožbi ni označila vrednosti spornega predmeta. Označila ga je šele na naroku za glavno obravnavo dne 10.3.1993 in sicer z zneskom 81.000,00 SIT (l.št. 6). Tako navedene vrednosti spornega predmeta pa ni moč upoštevati za presojo o dovoljenosti revizije.
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - navedba vrednosti spornega predmeta v tožbi
Posledice izostanka navedbe vrednosti spornega predmeta in izostanek postopanja po določilu 40. čl. ZPP glede dovoljenosti revizije zadevajo tudi toženo stranko.
Če upravni organ na podlagi storjenih kaznivih dejanj ugotavlja, da bi prosilčev sprejem v državljanstvo pomenil nevarnost za javni red, so lahko podlaga za tako ugotovitev le obsodbe, ki v času odločanja niso izbrisane iz kazenske evidence.
določitev drugega stvarno pristojnega sodišča - delegacija pristojnosti
V predlogu za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča navedeno dejstvo, da je toženec kurjač na sodišču, ki bi bilo krajevno pristojno za odločanje v konkretni zadevi, je po presoji Vrhovnega sodišča RS takšen razlog, ki narekuje določitev drugega stvarno pristojnega sodišča za odločanje o tej pravdni zadevi.
izločitev sodnika - pristojnost za odločanje o zahtevi za izločitev - vodja enote - odgovornost za stvarne napake (jamčevanje za napake) - pravice kupca - načelo prepovedi zlorabe pravic
V obravnavanem primeru gre za napako v lakiranju, ki je omejena na levi prednji blatnik. To napako je vsekakor mogoče odpraviti z ustreznim popravilom tako, da vrednost in funkcionalnost avtomobila ne bi bila okrnjena. Tožena stranka je napako priznala in ponudila popravilo, na kar pa tožnik ni pristal. V takem položaju vztrajanje na zahtevku za zamenjavo avtomobila ni utemeljeno. Namen jamčevalnih sankcij je varstvo kupca, ko gre za stvarne napake na kupljeni stvari. Varstvo se nanaša na zagotovitev normalnih ali dogovorjenih lastnosti prodane stvari. Če je varstvo mogoče doseči na način, ki je za prodajalca lažji, je vztrajanje pri izbiri težje jamčevalne sankcije v nasprotju z načelom prepovedi zlorabe pravic (13.čl. ZOR). Zahtevku za uveljavljanje take jamčevalne sankcije ni mogoče dati pravnega varstva. Smisel pravila 488.čl. ZOR je zagotoviti kupcu ustrezne jamčevalne zahtevke. Izbira ustreznega zahtevka pripada kupcu. Omejitev izbire, ki izhaja iz načela prepovedi zlorabe pravic, pa zagotavlja strankama enak položaj.
Iz stečajne mase je možno izločiti samo stvari, ki ne pripadajo stečajnemu dolžniku. Pogodbeno dogovorjena možnost odtujitve spornih nepremičnin iz premoženja tožene stranke (stečajnega dolžnika) samo s soglasjem tožeče stranke pa takšne pripadnosti ne izključuje.
pooblastilo, dano odvetniku - dvom v pristnost pooblastila
Določilo 3. odst. 97. čl. ZPP se nanaša tudi na pooblastila, dana odvetniku.
Sodišče je tedaj smelo podvomiti v pristnost pooblastila, ki ga je revident priložil tožbi. In ker zahtevano overjeno pooblastilo ni bilo predloženo v sodno odrejenem roku, je sodišče ravnalo pravilno, ko je tožbo, ki jo je vložil odvetnik, zavrglo (4. odst. 98. čl. ZPP).
zastaranje - pretrganje zastaranja - pripoznava dolga
Pripoznava dolga, podana pred nastopom zastaranja, kot razlog za pretrganje zastaranja, ni vezana na nobeno obličnost. Da pa bi dolžnikovo dejanje ali izjava imelo veljavo pripoznave dolga z učinkom pretrganja zastaranja v smislu 387.čl. ZOR, mora na jasen način izražati dolžnikovo voljo, da pripoznava dejstva, iz katerih izhaja določeno pravno razmerje na podlagi katerega uveljavlja upnik terjatev zoper dolžnika. Sama po sebi torej ne zadostuje izjava dolžnika, da bo upniku nekaj plačal; izjava, ki ima veljavo pripoznave dolga se mora nanašati na konkretno pravno razmerje z vsemi njegovimi konstitutivnimi elementi.
ukrep tržnega inšpektorja - ukrepi v zvezi z oblikovanjem cen
Tržni inšpektor ne more izreči ukrepa glede oblikovanja cen, če za to nima pooblastila v materialnem predpisu oz. niso v njem določene obveznosti subjektov, na katere se ta predpis nanaša.
tranzit blaga - upoštevni dokazi, da je tranzitno blago prešlo mejo
Za dokaz, da je tranzitno blago prestopilo mejo, je možno šteti le take dokaze, ki bi nedvomno izkazovali istovetnost blaga, ki je šlo čez carinsko črto, z blagom, ki je bilo prijavljeno vhodni carinarnici oz. carinsko listino tuje države, ki bi izkazovala, da je bilo prav to blago v tuji državi ocarinjeno.
ZUP člen 245, 245/2. ZTI člen 7. ZCen člen 5. ZSDUIS člen 70, 73.
ukrep tržnega inšpektorja - oblikovanje drobnoprodajne cene na določeni ravni - kršitev materialnega in procesnega zakona
Upravni organ druge stopnje je kršil pravila upravnega postopka (2. odstavek 245. člena ZUP), če v izpodbijani odločbi ni odgovoril na navedbe, ki so pomembne za pravilno rešitev stvari.
ukrep tržnega inšpektorja - vrnitev drobnoprodajne cene kruha na določeno raven - kršitev pravil postopka - kršitev materialnega zakona
Upravni organ druge stopnje je dolžan meritorno obravnavati pravočasno pritožbo in v okviru pritožbenih navedb presoditi zakonitost in pravilnost izpodbijane odločbe in v odločbi tudi obrazložiti, zaradi česa jih šteje za neutemeljene.
Upravni organ je kršil pravila upravnega postopka, če v izpodbijani odločbi ne odgovori na navedbe, ki so pomembne za pravilno rešitev stvari.
Ukrep odstranitve 4,5 m dolge ograje je utemeljen (3. odstavek 74. člena ZUN), saj se tožeča stranka ni ravnala po predhodni ustavitveni odločbi organa urbanistične inšpekcije in ni priglasila graditve (1. odstavek 62. člena ZUN) te ograje, kot ji je naložil ta organ, v predpisanem enomesečnem roku (1. in 2. odstavek 74. člena ZUN).
ObrZ člen 13, 13/2.ZUP člen 126, 135, 135/1, 143, 143/3, 209, 209/2, 242, 242/1, 242/2, 243, 243/1, 267, 267/1-4.
sprememba obrtne dejavnosti - prodaja na drobno - obrtno dovoljenje - zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - kršitev pravil postopka
Če dejanske okoliščine v bistvenih točkah niso bile ugotovljene in so bila kršena pravila postopka, sodišče ne more rešiti spora in zato izpodbijano odločbo odpravi.
začasen uvoz in izvoz blaga - vrnitev - podaljšanje roka za vrnitev
Pridobitev vseh ustreznih soglasij za končni brezcarinski uvoz blaga ni okoliščina, ki bi dovoljevala podaljšanje roka vrnitve začasno uvoženega blaga.
ZLPP člen 10, 12.ZDen člen 25, 51, 51/1, 68, 73.ZUP člen 292.
začasna odredba
Glede na določbo 12. člena ZLPP je v upravnem sporu (presoja zakonitosti drugostopne odločbe, s katero je toženi upravni organ zavrnil pritožbo zoper prvostopni sklep o začasni odredbi) bistveno le vprašanje, ali je prvostopni organ na podlagi navedene zakonske določbe utemeljeno sprejel sklep o začasni odredbi ob zakonskem pogoju, da je dejanska in pravna podlaga predloga za začasno odredbo po vsebini in obsegu verjetno izkazana. Začasna odredba sama po sebi ne more prejudicirati denacionalizacijske odločbe, saj po ZLPP temelji le na verjetnosti in ni dokončna, ampak le poprejšnja faza v denacionalizacijskem postopku, ki ne more nadomestiti navedene odločbe.
ZTPDR člen 80, 80/2, 83, 83/2. ZPP (1977) člen 386, 393.
pogoji za sodno varstvo (procesna predpostavka)
Sodišče druge stopnje je potrdilo sklep sodišča prve stopnje, ki je odločilo, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za sodno varstvo, ker je zamudil rok za vložitev ugovora. Revizijsko sodišče glede na takšne odločitve in glede na obseg revizijskih razlogov iz 385. člena ZPP, lahko preizkusi izpodbijani sklep le v okviru procesnih razlogov. Tožnik se zato ne more uspešno sklicevati na zatrjevano nepopolno odločitev nižjih sodišč o tožbenem zahtevku, ker o njem nižji sodišči nista odločili.
Po stališču sodišča druge stopnje je tožnik z izstavitvijo računa (ob upoštevanju indeksne klavzule) in kasnejšim uveljavljanjem tega zahtevka v pravdi svoj zahtevek opredelil v točno določenem denarnem znesku. Od tedaj dalje so lahko posledica zamude le zamudne obresti, ni pa nobene podlage za kasnejšo valorizacijo glavnice. Takemu stališču pritožbenega sodišča bi bilo mogoče pritrditi le v primeru, ko bi iz pogodbe izhajalo, da se terjatev revalorizira na dan izstavitve računa. Kolikor pa se stranki v pogodbi dogovorita za drug čas revalorizacije, pa izstavitev računa, tožba s predlogom za izdajo plačilnega naloga in sam plačilni nalog ne bi mogli predstavljati ovire za spremembo zahtevka v skladu z dogovorjeno valorizacijo.