S sklepom z dne 15.9.2005 je pritožbeno sodišče razveljavilo prejšnjo sodbo sodišča prve stopnje in sodišču prve stopnje naložilo, katera pravna dejanja mora opraviti in katera sporna vprašanja mora obravnavati. To ne pomeni, da mora sodišče prve stopnje spremeniti svoje prepričanje, ki temelji na uporabi materialnega prava, je pa v skladu s 1. odst. 362. člena ZPP dolžno, da opravi vsa pravdna dejanja in obravnava vsa sporna vprašanja, na katera je opozorilo sodišče druge stopnje v svojem sklepu.
ZGD člen 311, 315, 311, 315. ZSReg člen 5, 5/1, 5, 5/1.
vpis povečanja osnovnega kapitala v sodni register - začetek veljavnosti povečanja osnovnega kapitala
Povečanje osnovnega kapitala začne veljati z dnem vpisa v register. To pa pomeni, da ni podlage za zaključek, da bi bilo potrebno sklep o povečanju osnovnega kapitala predhodno in samostojno registrirati in da bi bilo šele potem dopustno nadaljevati s postopkom povečanja osnovnega kapitala. Dopustno je tako postopanje, to je, da se predlaga vpis v sodni register istočasno tako sklepa o povečanju osnovnega kapitala kot samega povečanja osnovnega kapitala. Celo v primerih, ko je družba na isti skupščini, na kateri je odločila o spremembah statuta, že sprejela sklepe na podlagi spremenjenega statuta, čeprav statut še ni bil vpisan v sodni register, je praksa štela, da je tak postopek dopusten kljub izrecni določbi, da spremembe statuta začnejo veljati šele z vpisom v sodni register.
Tožnik je v tožbi z dne 28. 10. 1996 postavil dva zahtevka, eden je stvarno pravni, prepoved vznemirjanja, drugi pa odškodninski. Zahtevek je nato spremenil s pripravljalnim spisom 29. 1. 2003 tako, da je zahteval še vrnitev v prejšnje stanje. Sodišče prve stopnje je pravilno prvi zahtevek, stvarno pravni, presojalo po določbah 42. čl. ZTLR, ki je še veljal v času nastanka spornega razmerja in se zato uporablja za to razmerje. Glede na pravno varstvo, ki ga daje ta določba je sodišče prve stopnje pravilno presojalo, ali toženec neutemeljeno vznemirja lastnika ali domnevnega lastnika in sicer kako drugače kot z odvzemom stvari. S tožbo se lahko zahteva, da vznemirjanje preneha. Zato se je sodišče v dokaznem postopku pravilno ukvarjalo z okoliščino o tem, ali je toženčevo vznemirjanje neutemeljeno, protipravno. Gre za opustitveno, negatorno tožbo lastnika ali domnevnega lastnika. Ta tožba varuje lastnika tudi pred prepovedanimi imisijami. Bistveni pogoj, da je vznemirjanje podano, je protipravnost, kar pomeni, da ta, ki vznemirja do tega nima pravice.
ZOR člen 214, 214. ZPP člen 185, 185/2, 185, 185/2.
tek zamudnih obresti - sprememba tožbe
Neutemeljeno pa je sicer stališče druge tožene stranke, da ni privolila v spremembo tožbe in da zato tudi ni bila dolžna prerekati navedb tožeče stranke glede investicij v objekt, ki ga je uporabljala tožena stranka. Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, druga tožena stranka spremembi ni nasprotovala in se je spustila v obravnavanje o glavni stvari po spremenjeni tožbi, kar pomeni, da se po 2.odst. 185.čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) šteje, da je v spremembo tožbe privolila.
ZDDO člen 35, 36, 37, 38, 38/1, 38/1-1. ZDR člen 2, 159, 2, 159. ZJU člen 203, 203/1, 203/1-1, 203, 203/1, 203/1-1.
javni uslužbenci - delavec v državnem organu - letni dopust
Tožena stranka je odločbo o odmeri letnega dopusta izdala v letu 2004, ko je že veljal ZJU, vendar pa je podlaga za presojo te odločbe ZDDO, ker iz prehodnih določb ZJU izhaja, da ZDDO v delu, ki se nanaša na odmero letnega dopusta, z dnem uveljavitve ZJU ni prenehal veljati.
1. odst. 38. člena ZDDO delavcu ne daje pravice do največ treh dni dopusta za vsakega od v tej določbi naštetih pogojev, ampak daje pravico do največ treh dni dodatnega dopusta, če delavec izpolnjuje enega, dva ali vse tri pogoje.
Tudi po mnenju pritožbenega sodišča je sicer stališče sodišča prve stopnje, da je dolžan tudi dolžnik kot predlagatelj stečajnega postopka s stopnjo verjetnosti izkazati obstoj vsaj enega izmed stečajnih razlogov iz 1. odst. 2. člena ZPPSL, pravilno.
ZPPSL člen 97, 99, 99/1, 99/4, 97, 99, 99/1, 99/4.
začetek in takojšnji zaključek stečajnega postopka - premoženje stečajnega dolžnika
Sodišče prve stopnje bo moralo v popolnosti ugotoviti dejansko stanje v zvezi z obstojem premoženja dolžnika, zatem pa odločiti o tem, ali so izpolnjeni pogoji za začetek in vodenje stečajnega postopka nad dolžnikom po 97. čl. ZPPSL ali morda za začetek in istočasni zaključek stečajnega postopka nad dolžnikom po 1. odst. 99. čl. ZPPSL.
ZZZPB člen 53, 53/1. ZDR člen 5, 63, 131, 131/4, 161, 162, 5, 63, 131, 131/4, 161, 162.
javna dela - regres za letni dopust
Brezposelni osebi, ki je vključena v javna dela, pripada poleg drugih pravic iz delovnega razmerja, določenih v 1. odst. 53. člena ZZZPB, tudi pravica do minimalnega dopusta, s tem pa tudi pravica do regresa za letni dopust oziroma do sorazmernega dela regresa za letni dopust.
tožba na ugotovitev neobstoja ločitvene pravice - pridobitev ločitvene pravice - prenos zastavne pravice skupaj s cesijo terjatve - napačen napotitveni sklep
Zmotno je pravno stališče, da se v primeru napačnega napotitvenega sklepa že s sklenitvijo zastavne pogodbe "ustanovi", torej pridobi zastavna pravica.
Noben zakon ne določa, da se že s cesijo terjatve, zavarovane s hipoteko, prenese tudi zastavna pravica. Zato določilo v pogodbi o odstopu terjatve, s katero je A d.o.o. kot cedent na toženo stranko kot cesionarja prenesla terjatev do tožeče stranke kot cesusa, da se hkrati s terjatvijo prenaša tudi zastavna pravica, ne more imeti pravnega učinka.
začasna odredba - namen zavarovanja - neprimerno sredstvo zavarovanja
Po določilu 273. čl. ZIZ sme sodišče za zavarovanje nedenarne terjatve izdati vsako odredbo, s katero je mogoče doseči namen zavarovanja. Odredbe, ki namena zavarovanja ne dosežejo, sodišče ne izda.
Predplačilo pomeni odstopanje od istočasnosti izpolnitve pogodbenih strank. Z vidika objektivnega elementa izpodbojnosti pa niso izpodbojna tista dejanja stečajnega dolžnika, pri katerih je šlo za sočasno izpolnitev obeh pogodbenikov oziroma, ko je bila obveznost stečajnega dolžnika izpolnjena vnaprej, saj takšna dejanja nimajo posledice na zmanjšanje stečajne mase. Če pa je v okviru pogodbene avtonomije strank dogovorjena zapadlost denarne terjatve z odloženim rokom plačila, pomeni odstopanje od načela istočasnosti izpolnitve pogodbene vrednosti v nasprotno smer. Na podlagi takšnega dogovora ima stranka, ki je svojo pogodbeno obveznost izpolnila, terjatev, ki pa je ne more uveljavljati do nasprotne stranke do izteka dogovorjenega roka. V kolikor dolžnik takšno obveznost izpolni pred iztekom dogovorjenega roka, pa to ne pomeni, da predstavlja takšno plačilo predplačilo, temveč zgolj predčasno izpolnitev denarne obveznosti, ki šeni zapadla. Z vidika učinkov na stečajno maso pa denarna izpolnitev stečajnega dolžnika ali ustrezno zmanjšanje terjatve do asignata v posledici izpolnitve nakazila pomeni zmanjšanje stečajne mase tudi v primeru, ko je prejemnik plačila prišel do poplačila svoje terjatve pred zapadlostjo, če ni izpolnjen pogoj sočasne izpolnitve vzajemnih obveznosti.
neupravičena pridobitev - dobrovernost - tek zamudnih obresti
Pojem dobre vere pomeni, da je toženec vedel ali bi moral vedeti, da nima pravice do dveh prejemkov, zato je bilo potrebno ugotavljati, od kdaj najprej se je zavedal ali bi se moral zavedati, da nima pravice do dveh prejemkov.
Glede na odločbo Ustavnega sodišča, ki je delno razveljavilo določbo čl. 1060 OZ, je bilo potrebno ugotoviti ali so zamudne obresti do 1.1.2002 dosegle glavnico, zato prenehajo teči.