Predložena dokumentacija ne izkazuje, kdo je tožniku opravil zaračunane sporne storitve. Računi, s katerimi je slednji dokazoval pravico do odbitka vstopnega DDV, so namreč fiktivni. Izdajatelji spornih računov tudi niso imeli realnih možnosti za opravljanje zaračunanih storitev. Dokazi o nasprotnem tako ne obstojajo ne na strani izdajateljev računov, ne na strani tožnika.
ZDT člen 23, 23/3. ZSS člen 29, 29/1. ZUP člen 237/2, 237/2-7.
državni tožilec - ocena tožilske službe - napredovanje v položaj svétnik - bistvena kršitev pravil postopka - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Izpodbijani akt ima take pomanjkljivosti, da ga ni mogoče preizkusiti, kar predstavlja bistveno kršitev pravil upravnega postopka po 7. točki 2. odstavka 237. člena ZUP, posledično pa je tudi dejansko stanje ostalo pomanjkljivo ugotovljeno, ker so v bistvenih točkah dejstva nepopolno ugotovljena. Dokončni upravni akt, s katerim je odločeno o pravici stranke, mora biti v tolikšni meri obrazložen v skladu z določili 1. odstavka 214. člena ZUP, da so iz njega razvidni tako zahtevki strank, kot njihove navedbe o dejstvih kot tudi v postopku ugotovljeno dejansko stanje in dokazi, na katere je le-to oprto ter razlogi, odločilni za presojo posameznih dokazov, kot tudi razlogi, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo in tudi razlogi, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku.
Razlogi za odločitev, da tožniku ne gre pravica do odbitka DDV od omenjenih računov, niso zgolj v dejstvu, da je tožnik sodeloval z družbama, ki spadata med neplačujoče subjekte, ampak v okoliščini, da ni izkazal, da sta navedeni družbi zaračunane storitve zanj tudi resnično opravili, saj ni predložil nobenih verodostojnih dokumentov, ki bi to izkazovali. Tožnik pa je tisti, ki mora izkazati, da je bila dobava njemu opravljena s strani tistega, ki mu je izdal račun, saj na podlagi navedenega računa uveljavlja davčne ugodnosti.
Uredba o izvedbi neposrednih plačil v kmetijstvu člen 15, 15/1, 15/1-1.
neposredna plačila v kmetijstvu - izplačilne pravice - pogoji za izplačilo - vpis zemljišč v evidenci GERK - sprememba predpisa
Besedilo 15. člena Uredbe o izvedbi neposrednih plačil v kmetijstvu je tako pred spremembo kot tudi po spremembi predpisa izplačilo plačilnih pravic vezalo na površine kmetijskih zemljišč, vpisane določeno obdobje v evidenci GERK pri posameznem kmetijskem gospodarstvu.
vojni veterani - zahteva za priznanje statusa vojnega veterana - predhodni preizkus zahteve - procesne predpostavke - pravnomočno odločena stvar
O zahtevi tožnika za priznanje statusa vojnega veterana je že bila izdana zavrnilna odločba, dejansko in pravno stanje, na katero se opira zahtevek, pa se ni spremenilo. Zato je odločitev upravnega organa, da se ponovna tožnikova zahteva za priznanje statusa vojnega veterana zavrže, pravilna.
ZZZPB člen 6, 6b, 6f, 6f/1, 6f/1-5. Pravilnik o pogojih za opravljanje dejavnosti agencij za zaposlovanje člen 2, 2/1, 2/1-3, 3, 3/4, 4. ZZDT člen 4, 4/8.
agencija za zagotavljanje dela - izbris agencije iz registra agencij za zagotavljanje dela - opravljanje dejavnosti zagotavljanja dela delavcev drugemu delodajalcu - tuji delavci
Tožeča stranka, vpisana v register agencij za zagotavljanje dela, je vseskozi dolžna upoštevati zakonske in podzakonske pogoje za vpis v register in samo delovanje, za kar pa je bilo v spornem primeru ugotovljeno, da niso bili upoštevani. Dejstvo je namreč, da spisovno izkazano delavci niso izpolnjevali zakonskih pogojev (4. člen ZZDT), glede na to, da gre za tuje delavce, s tem pa so bili tudi izpolnjeni pogoji za izbris iz registra agencij.
ZTuj-1 člen 20, 20/1, 20/1-5, 93k, 93l, 93l/1, 93l/1-6.
vizum - zavrnitev izdaje vizuma družinskemu članu slovenskega državljana - zakonska zveza sklenjena z namenom pridobitve dovoljenja za prebivanje
Če je zakonska zveza sklenjena izključno zaradi pridobitve vizuma, potem v takem primeru zakonska določba 5. alineje 1. odstavka 20. člena ZTuj-1 niti ne pomeni posega v pravico do združevanja družine, ampak gre zgolj za predpisan način uresničevanja te pravice.
Tožnik bi se lahko uspešno skliceval na določbo drugega odstavka 122. člena SPZ samo v primeru, če bi gradbeno dovoljenje za rekonstrukcijo lokala in njegovo prizidavo (kar vse je dejansko izvedeno) že pridobil in bi bilo to nesporno med strankama. Ker pa tožnik brez pravnomočnega gradbenega dovoljenja še ni etažni lastnik tega objekta, gre po določbi petega odstavka 67. člena SPZ za takšne posle, ki presegajo okvir rednega upravljanja. Gradnja se namreč dotika sosednje stavbe oziroma stanovanjskega bloka (kar je poseg na skupni del stavbe – dotik s fasado), kjer je tudi tožnik sam etažni lastnik in gre s tem za spremembo razmerij med etažnimi enotami, za katero pa je potrebno 100 % soglasje vseh solastnikov.
Za izrek inšpekcijskega ukrepa zadostuje ugotovitev, da objekt ne sodi med enostavne objekte, zato vprašanje, ali je gradnja objekta v nasprotju s prostorskim aktom, v tem postopku ni relevantno za izrek inšpekcijskega ukrepa.
odobritev pravnega posla - prednostna pravica do nakupa zemljišč - kmet mejaš - uvrstitev na isto mesto - izbira prodajalca
Oba sprejemnika ponudbe sta kmeta, ki jima kmetijska dejavnost pomeni edino ali glavno dejavnost, nesporno pa je tudi, da zemljišče sama obdelujeta. Tako je glede na to, da je prodajalec za kupca določil B.B., saj je z njim sklenil pravni posel, tožena stranka navedeni pravni posel utemeljeno odobrila.
brezplačna pravna pomoč - uspeh v postopku - pridobitev premoženja - vračilo stroškov prejete brezplačne pravne pomoči
Dejstvo, da so bili prejemniku brezplačne pravne pomoči dohodki oziroma premoženje v postopku, v zvezi s katerim je prejel brezplačno pravno pomoč, prisojeni, dokazuje uspeh v postopku, ne dokazuje pa, da je upravičenec prisojeno premoženje tudi dejansko prejel.
ZT-1 člen 2, 2/1, 2/1-1, 3, 3/4, 3/5. ZGos člen 4, 4/3.
inšpekcijski postopek - ukrep tržnega inšpektorja - gostinska dejavnost - tržna dejavnost
Če podjetnik zgolj dodatno obdela hrano v smislu obdelave, predelave ali dodelave po ZT-1, a ne omogoča potrošniku uživati hrane v prodajalni ali pred njo, potem ne gre za gostinsko dejavnost.
Za katere dejavnosti je stranka registrirana, katera korita in kakšne stroje ali naprave ima v prodajalni ni bistveno, če upravni organ ob tem ni ugotovil, da stranka ne obdeluje ali predeluje hrane za prodajo zgolj v smislu ZT-1, in da gre za pripravo hrane v smislu ZGos v povezavi z ZT-1. Tega pa niti prvostopenjski niti drugostopenjski organ nista ugotovila, niti poskušala argumentirati ob upoštevanju določila prvega stavka 4. odstavka 3. člena ZT-1.
evidentiranje parcelacije - zahteva za evidentiranje parcelacije - vložnik zahteve - možnost sodelovanja v postopku
Uvedbo upravnega postopka evidentiranja parcelacije, ki se izvede na podlagi akta državnega organa ali organa samoupravne lokalne skupnosti, zahteva državni organ ali organ samoupravne lokalne skupnosti. V konkretnem primeru je bila zahteva podana na podlagi Uredbe o državnem lokacijskem načrtu za avtocestni priključek Celje vzhod in povezovalno cesto in ker je navedena uredba akt državnega organa, je bila Direkcija za ceste Republike Slovenije na podlagi 3. člena ZDARS pooblaščena za vložitev zahteve za parcelacijo. 3. člen tega zakona v prvem odstavku namreč določa, da družba opravlja v imenu in za račun Republike Slovenije naloge v zvezi s prostorskim načrtovanjem in umeščanjem avtocest v prostor in naloge v zvezi s pridobivanjem zemljišč in drugih nepremičnin za potrebe izgradnje avtocest.
Sodišče je v predhodnem postopku že odpravilo sklep o dovolitvi obnove postopka. Taka odločitev sodišča, ki je že postala pravnomočna, v obravnavani zadevi pomeni, da za odločanje o obnovi postopka na podlagi določbe 270. člena ZUP ni več podane procesne predpostavke za „ponovno“ odločanje. To nadalje pomeni, da je v tem upravnem sporu izpodbijana odločba (o dodelitvi koncesije) nezakonita že iz tega razloga in jo je bilo treba iz tega razloga tudi odpraviti. Sodišče je namreč pri svojem odločanju dolžno ves čas postopka paziti na zakonitost izpodbijanega akta, torej na njegovo zakonitost tudi v času izdaje sodbe, kar seveda pomeni, da v primeru, ko je odpadla pravna podlaga za obnovo postopka, ni dolžno, niti ne more presojati zakonitosti izpodbijane odločbe v času njene izdaje.
ZKme-1 člen 4, 4/2. Uredba o finančni pomoči ob nepredvidljivih dogodkih v kmetijstvu člen 24i, 24i/1, 24i/1-4. Pravilnik o registru kmetijskih gospodarstev člen 5, 5/2, 23.
nepovratna sredstva - pogoji za pridobitev nepovratnih sredstev - pokojninsko in invalidsko zavarovanje iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti - član kmetijskega gospodarstva
V postopku odločanja o zahtevi tožnice za pridobitev nepovratnih sredstev za podporo za mleko bi moral upravni organ med drugim ugotavljati tudi, kdo so člani tožničinega kmetijskega gospodarstva.
inšpekcijski ukrep - ukrep inšpektorja za notranje zadeve - dejavnost zasebnega varovanja - varnostni tehnik - službena izkaznica
Ker zaposlenemu v času inšpekcijskega pregleda še ni bila izdana službena izkaznica za opravljanje nalog varnostnega tehnika, ki bi dokazovala, da tožnica izpolnjuje pogoje, predpisane za opravljanje del varnostnega tehnika, je inšpekcijski organ utemeljeno štel, da zaposleni ne izpolnjuje pogojev iz 21. člena ZZasV in da torej tožnica v nasprotju z določbo petega odstavka 18. člena ZZasV opravlja dela in naloge varnostnega tehnika z osebo, ki predpisanih pogojev ne izpolnjuje.
Iz Uredbe o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev ne izhaja, da bi se pri ugotavljanju plačilne sposobnosti za plačilo storitev institucionalnega varstva upoštevali tudi prihranki, to ne izhaja niti iz poglavja VI navedene Uredbe, ki opredeljuje spremembe, ki vplivajo na višino oprostitve.
Pravica do odbitka DDV nastane v trenutku, ko nastane obveznost obračuna DDV (1. odstavek 40. člena ZDDV). Enako določbo ima 62. člen ZDDV-1. Odbitek vstopnega DDV je torej pravica, ki gre davčnemu zavezancu ob izpolnjevanju določenih pogojev.
Tožnik v konkretnem primeru ni izkazal, da bi družba zaračunane dobave zanj tudi resnično opravila. Tožnik je tisti, ki mora izkazati, da so bile dobave njemu opravljene s strani tistega, ki mu je izdal račune, saj tožnik na podlagi navedenih računov uveljavlja davčne ugodnosti. Dokazno breme v davčnem postopku je na strani davčnega zavezanca.
imenovanje direktorja javnega zavoda - izbira najprimernejšega kandidata - odločanje po diskrecijski pravici - merila za izbiro - objava meril
Iz določb ZZ in ZUJIK izhaja, da ima minister za kulturo diskrecijsko pravico pri izbiri najprimernejšega kandidata za imenovanje na mesto direktorja javnega zavoda. Ker je bila izbira najbolj primernega kandidata izmed tistih, ki so izpolnjevali razpisne pogoje, v izključni pristojnosti ministra za kulturo, meril na osnovi katerih je bil izbran najbolj strokovno usposobljen kandidat, ni bilo treba vnaprej (pred objavo javnega razpisa oz. potekom roka za prijavo na javni razpis) določiti in tudi ne (javno) objaviti.