OZ člen 255, 256, 260. ZPP člen 11, 286, 286/3, 394, 394/10, 400, 400/3.
obnova postopka - nadomestitveni postopek - navajanje novih dejstev in dokazov v nadomestitvenem postopku - prekluzija glede navajanja dejstev in dokazov - ius novorum - identiteta tožbenega zahtevka - objektivne meje pravnomočnosti - izvršljiv notarski zapis - paulijanska tožba (actio pauliana) - obstoj terjatve - načelo skrbnosti - načelo ekonomičnosti - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - ugoditev reviziji
Nasprotna stranka se v nadomestitvenem postopku lahko procesno prilagodi na nov položaj. Nova dejstva in dokazi so dovoljeni pod pogojem nekrivde, dodaten pogoj, ki izhaja iz narave položaja je, da z njimi ne sme spreminjati identitete svoje osnovne sodnovarstvene vloge (v konkretnem primeru tožbe). V tak, z zakonom zasnovan procesni položaj revidenta, sta nižji sodišči v konkretnem primeru pravno napačno posegli. Tožniku sta namreč odrekli možnost dokazovanja istega pravno relevantnega dejstva z novimi dokazi, čeprav vse do sklepa o obnovi postopka ni imel razumnega razloga, zaradi katerega bi obstoj terjatve dokazoval še kako drugače kot z notarskim izvršilnim naslovom. Slednji ni zgolj navaden dokaz, ki bi se dokazno izjalovil, marveč javna listina, na katero so se vsi udeleženci smeli zanašati, vse dokler ni bila ugotovljena njena neveljavnost.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00071034
ZPP člen 4, 347, 347/2, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14, 358, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. OZ člen 39, 39/2, 40, 40/2, 40/3. SPZ člen 66, 66/3, 70, 70/5, 231.
predlog za dopustitev revizije - ničnost pogodbe - pogodbena ustanovitev služnosti - užitek na solastniškem deležu - neodplačna pogodba - nedopustna podlaga - nedopusten nagib - namen pogodbenih strank - dokazna ocena izpovedbe strank in priče - sprememba dejanskega stanja brez pritožbene obravnave - standard obrazloženosti odločbe sodišča druge stopnje - nasprotje v razlogih sodbe - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanj:
(1) Ali so bili v okoliščinah konkretnega primera izpolnjeni pogoji za spremembo dokazne ocene sodišča prve stopnje brez izvedbe pritožbene obravnave?
(2) Ali je v okoliščinah konkretnega primera pravilna presoja sodišča druge stopnje, da se z vknjižbo užitka na toženkinem solastniškem deležu nepremičnine pravni položaj tožnice v postopku delitve solastnine ni poslabšal?
(3) Ali so v sodbi sodišča druge stopnje razlogi o odločilnih dejstvih (glede poslabšanja pravnega položaja tožnice v postopku delitve solastnine in vpliva vknjiženega užitka na celotno nepremičnino) med seboj v nasprotju in je sodišče storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP?
(4) Ali je sodišče druge stopnje v konkretnem primeru, ko je spremenilo odločitev prvostopenjskega sodišča, zadostilo zahtevi po obrazloženosti sodne odločbe?
pogodba o dosmrtnem preživljanju - ničnost pogodbe o dosmrtnem preživljanju - razveljavitev pogodbe o dosmrtnem preživljanju - podlaga pravnega posla (kavza, causa) - aleatornost - tveganje kot del pogodbene podlage - načelo enakovrednosti dajatev - smrt preživljanca - negotovo dejstvo - obseg obveznosti - zavrnitev revizije
Smrt preživljanke je resda nastopila hitro, le šest dni po sklenitvi pogodbe. A je za preživljanko ob sklenitvi pogodbe o dosmrtnem preživljanju še obstajalo medicinsko utemeljeno upanje. Prvina negotovost glede obsega preživljavkinih obveznosti zato ob sklenitvi pogodbe ni bila povsem izključena.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - USTAVNO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS00070533
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 8. OZ člen 15, 86. ZVPot člen 23, 24, 24/1, 24/1-1, 24/1-2, 24/1-3, 24/1-4.
varstvo potrošnikov - posojilo v tuji valuti - dolgoročni kredit v CHF - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - valutno tveganje - ničnost pogodbe - nepošten pogodbeni pogoj - alternativnost pogojev - načelo vestnosti in poštenja - pojasnilna dolžnost banke - sklenitvena pogodbena faza - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - dobra vera - objektivno merilo - razlaga ZVPot - evropsko pravo - Direktiva Sveta 93/13/EGS - ugoditev reviziji
Zakonske predpostavke iz 23. člena in štirih alinej prvega odstavka 24. člena ZVPot, ki alternativno opredeljujejo pogoje za ugotovitev nepoštenosti pogodbenega pogoja, je treba upoštevati kot samostojne in neodvisne zakonske pogoje za presojo, pri čemer obstoj odločilnih dejstev, ki se podrejajo zgolj enemu od teh pogojev, zadošča za presojo nepoštenosti pogodbenega pogoja.
Za presojo pojasnilne dolžnosti prodajalca ali ponudnika ne zadošča opozorilo na spremenljivost tečajnega razmerja EUR-CHF brez nadaljnjih pojasnil, kako bi na obveznost za odplačilo kredita v celoti vplivala zelo veliko depreciacija zakonitega plačilnega sredstva države članice, kjer ima potrošnik stalno prebivališče, in povečanje tujih obrestnih mer.
Kreditodajalec mora potrošnika obvestiti tudi o ekonomskih okoliščinah, ki bi lahko vplivale na nihanja menjalnih tečajev.
V primeru znatnega povečanja zneska neodplačane glavnice v valuti plačila pri kreditu v tuji valuti, ob neizpolnjeni zahtevi po preglednosti z vsebino, da je takšno povečanje obveznosti mogoče, ni mogoče šteti, da bi ponudnik, če s potrošnikom transparentno posluje, lahko razumno pričakoval, da bi potrošnik takšne pogoje sprejel v okviru posamičnih pogajanj. Če ponudnik pri vključitvi pogodbenih pogojev v pogodbo ne ravna skladno s profesionalno skrbnostjo, bo njegovo postopanje v nasprotju z zahtevo dobre vere.
Ker je predmet revizijskega izpodbijanja pravnomočna sodba, izdana pred sodiščem druge stopnje (prvi odstavek 370. člena ZPP), se v okviru uveljavljanja tega revizijskega razloga preizkuša (le) pravilnost materialnopravnih stališč, ki jih je zavzelo sodišče druge stopnje v izpodbijani sodbi.
V primeru, ko se tožeča stranka, ki izpodbija učinke pravnega dejanja stečajnega dolžnika, pri tem sklicuje na posamezno domnevo iz tretjega odstavka 272. člena ZFPPIPP, ni dolžna utemeljevati in ponujati dokazov glede insolventnosti dolžnika v času oprave izpodbijanega dejanja. Sodišče se mora s to dejansko predpostavko ukvarjati šele v primeru, ko to postane med strankama sporno. To pa je šele takrat, ko želi tožena stranka z ustrezno trditveno podlago v tej smeri ovreči učinek zakonske domneve. Tako pojasnjeno trditveno in dokazno breme na strani tožene stranka pa seveda temelji na predpostavki, da je tožeča stranka pred tem ponudila ustrezne trditve in dokaze glede dejstev, ki tvorijo domnevno bazo same domneve. Dokler tožeča stranka temu ne zadosti, ni mogoče očitati niti toženi stranki, da ni zmogla trditvenega in dokaznega bremena, s katerim naj bi ovrgla učinek zakonske domneve.
predlog za dopustitev revizije - plačilo uporabnine za nepremičnine - plačilo uporabnine za uporabo solastne stvari - velikost solastninskega deleža - trditveno in dokazno breme - zavrnitev predloga
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00070168
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. OZ člen 147, 147/4, 148, 148/3.
predlog za dopustitev revizije - odgovornost države za škodo, ki jo povzroči njen organ - odgovornost države kot delodajalca za svojega delavca - veleposlanik - povzročitev škode iz hude malomarnosti - protipravnost - povrnitev premoženjske škode - regresni odškodninski zahtevek - obvestitev drugega o pravdi - intervencijski učinek - zastaranje odškodninske terjatve - zavrnitev predloga
Ali je pravilna materialnopravna presoja nižjih sodišč, da v okoliščinah konkretnega primera pridejo v poštev določbe Zakona o kmetijskih zemljiščih glede načina in postopka prodaje kmetijskih zemljišč, predvsem glede odobritve posla in bi tožeča stranka za uspeh s tožbenim zahtevkom morala predložiti potrdilo o odobritvi pravnega posla oziroma potrdilo, da odobritev ni potrebna?
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KMETIJSTVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00070648
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - smrt stranke med pravdo - univerzalno pravno nasledstvo - prenosljivost pravice - prevzem pravde - dedovanje - pravno in procesno nasledstvo - pravica do dedovanja - pravno razmerje - agrarna skupnost - sprejem v članstvo - članstvo v agrarni skupnosti - pogoji za sprejem v članstvo - družba civilnega prava - societas - pogodba civilnega prava - dedovanje članskih deležev - dedovanje premoženjske pravice v naravi - subjektivna sprememba tožbe - pravdna sposobnost - zavrženje tožbe - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00069677
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - odškodnina zaradi zdravniške napake - zavrnitev tožbenega zahtevka - dokazovanje z izvedencem - strokovno mnenje, ki ga pridobi stranka sama - izvedensko mnenje izven pravde kot del trditvenega gradiva stranke - tuj izvedenec - zavrnitev predloga za postavitev novega izvedenca - zavrnitev predloga
OZ člen 333. SPZ člen 220, 221. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - pogodba o ustanovitvi služnosti - odstop od pogodbe - pogodba za nedoločen čas - stvarna služnost - nadomestilo za služnost - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- Ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je odločilo, da sme prvotni lastnik gospodujoče nepremičnine odstopiti od Pogodbe o ustanovitvi služnosti z dne 19. 5. 2003, po tem, ko mu je ostala le še zaveza plačevanja nadomestila za plačilo služnosti, lastninsko pravico na gospodujoči nepremičnini pa je prenesel na novega pridobitelja, pri čemer pri prenosu svoje lastninske pravice ni poskrbel, da bi njegovo zavezo plačevanja prevzel pridobitelj lastninske pravice, ki bo odslej deležen vseh koristi od služnosti?
- Ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je odločilo, da je tožničina odpoved pogodbe po 333. členu OZ pravno učinkovita, ker je bila po tej pogodbi služnost ustanovljena "za čas funkcioniranja objekta poslovno-parkirne garažne hiše", kar je štelo za nedoločen čas, saj je štelo, da gre za opredelitev razloga ustanovitve in namembnosti služnosti in ne zamejitev trajanja služnosti?
OZ člen 333. SPZ člen 220, 221. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - pogodba o ustanovitvi služnosti - odstop od pogodbe - pogodba za nedoločen čas - stvarna služnost - nadomestilo za služnost - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pravilno stališče pritožbenega sodišča v izpodbijani odločbi, da je Pogodbo o ustanovitvi služnosti z dne 19. 5. 2003 mogoče odpovedati na podlagi določbe 333. člena OZ - in da je torej odpoved tožeče stranke z dne 7. 3. 2019 pravno učinkovita?
OZ člen 333. SPZ člen 220, 221. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - pogodba o ustanovitvi služnosti - odstop od pogodbe - pogodba za nedoločen čas - stvarna služnost - nadomestilo za služnost - dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- Ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je presodilo, da lahko tožeča stranka, ki ni več služnostna upravičenka (ni več lastnica gospodujoče nepremičnine), veljavno enostransko odstopi od celotne pogodbe o ustanovitvi stvarne služnosti (brez utemeljenega razloga oziroma iz okoliščin na svoji strani) in s tožbo na tej podlagi zahteva ugotovitev prenehanja veljavnosti pravnega temelja, na podlagi katerega je nastala stvarna služnost, ki je še vedno vpisana v zemljiško knjigo in se še vedno izvršuje?
- Ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je presodilo, da s pogodbeno določbo: "stvarno služnost iz 2. člena te pogodbe dovoli lastnik zemljišča v korist služnostnega upravičenca oz. njegovega pravnega naslednika za čas funkcioniranja objekta - poslovno-parkirne garažne hiše "..."", čas trajanja služnostne pravice ni določen oziroma določljiv in da se šteje, da je pogodba o ustanovitvi služnostne pravice sklenjena za nedoločen čas?
dopustitev revizije - predrevizijski postopek - revizijski postopek - dolžnost zmanjševanja škode - kršitve pravil javnega naročanja
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- Ali lahko tožbo za plačilo odškodnine zaradi kršitev v postopku oddaje javnega naročila vloži ponudnik, ki predhodno ni izkoristil postopkov pravnega varstva v predrevizijskem in revizijskem postopku po ZPVPJN?
- Ali dolžnost oškodovanca zmanjševati škodo zaradi kršitve pravil postopka oddaje javnega naročila obsega tudi vložitev zahtevka za revizijo po ZPVPJN?
OZ člen 311, 315, 315/1. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - pobot - pobot z odstopljeno terjatvijo - obvestilo o odstopu - cesija terjatve - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ko je o učinku pobota terjatev dolžnika do upnika (prevzemnika terjatve), ki jih je imel dolžnik zoper odstopnika, presodilo brez ugotavljanja točnega datuma zavedanja dolžnika o odstopu terjatve (oziroma vsaj ugotavljanja, ali je dolžnik pravnomočno terjatev pridobil pred zavedanjem dolžnika o cesiji ali po tem)?
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00069638
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. OZ člen 136, 136/2.
predlog za dopustitev revizije - odškodnina za duševne bolečine zaradi razžalitve - čast in dobro ime - razsodnost - deliktna sposobnost - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Tožnica je od sodišča zahtevala, naj razsodi, da ji je toženka zaradi žalitev in groženj dolžna plačati odškodnino v znesku 8.000 EUR za duševne bolečine in za strah. Vzporedno je toženka zoper tožnico, ki je bila njena delodajalka, začela postopek pred delovnim in socialnim sodiščem zaradi ugotovitve nezakonitosti izredne odpovedi. Vprašanje toženkine razsodnosti in posledično njene kazenske in odškodninske odgovornosti, je bilo predhodno vprašanje pri odločitvi obeh sodišč. V delovnem sporu je sodišče na podlagi ugotovitve, da je bila tožnica v prvi fazi ravnanja še razsodna, odločilo, da so bili izpolnjeni znaki kaznivega dejanja razžalitve in so bili zato po prvi alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1 izpolnjeni pogoji za izredno odpoved delovnega razmerja. V pravdnem postopku pa je sodišče ugotovilo, da je bila toženka ob celotnem škodnem dogodku prehodno nerazsodna brez lastne krivde. Zato je tožbeni zahtevek zavrnilo na podlagi drugega odstavka 136. člena OZ.
Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnice zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.
Vrhovno sodišče je ocenilo, da v obravnavani zadevi zahteve iz 367.a člena ZPP niso izpolnjene, zato je predlog za dopustitev revizije zavrnilo.
Pri razlagi nepreprečljivosti okoliščin in neodpravljivosti posledic (240. člen OZ) je treba najprej upoštevati naravo pogodbe. Pri obveznostih prizadevanja je pristop praviloma bolj subjektiven, saj se dolžnik zaveže, da bo ravnal z določeno skrbnostjo ne pa, da bo dosegel določen rezultat. Pri obveznostih rezultata pa je dolžnikova zaveza strožja, zato je pristop bolj objektiven. Poleg tega je treba upoštevati tudi predvidljivost okoliščin ob sklenitvi pogodbe in glede na to morebitno porazdelitev predvidljivih tveganj med pogodbeni stranki.
Kraja umetnine je tipičen rizik, povezan z galerijsko dejavnostjo. Zato je bil za obe pogodbeni stranki tak dogodek predvidljiv. Kakovost ukrepov varovanja in sklenjenih zavarovalnih pogodb (ki jih je mogoče skleniti tudi ne glede na odgovornost zavarovanca) je zagotovo odvisna od finančnih zmožnosti galerista. Vendar bi moral tudi toženec pred sprejemom umetnine v stalno zbirko ob zavedanju, kakšne so njegove finančne možnosti, tožnika seznaniti s tveganji (varnostnimi pogoji in pogoji zavarovanja) in se tudi izrecno dogovoriti o morebitni porazdelitvi tveganja. Toženca obstoja takega dogovora v pritožbi nista zatrjevala, niti ga ne zatrjujeta v reviziji. Pravilna je tako presoja sodišč prve stopnje, da je prvi toženec nase prevzel tveganje morebitne škode zaradi tatvine in da niso izpolnjeni pogoji iz 240. člena OZ za njegovo oprostitev odgovornosti.
1. Ali sta sodišči sprejeli materialnopravno pravilno odločitev, ko sta zavrnili tožnikov zahtevek za povračilo vlaganj v zemljišča tožene stranke na podlagi določb Zakona o kmetijskih zemljiščih?
2. Ali je višje sodišče sprejelo pravilno odločitev, ko je štelo tožnikove navedbe glede obstoja dovoljenja za gradnjo, kot pritožbeno novoto in jih zaradi tega pri odločanju o pritožbi, ni upoštevalo?