identifikacijski podatki dolžnika – vročitev – razveljavitev klavzule o pravnomočnosti in izvršljivosti
Dejstvo, da je upnik vložil predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine na sodišče že 24.2.2012, ni pravno pomembno, saj je bil upnik dolžan ves čas (do izdaje sklepa o izvršbi) paziti na pravi (registrirani) dolžnikov sedež in poslovni naslov.
S strani tožene stranke zatrjevana napaka je bila odpravljena (čeprav z zamudo), zato tožena stranka ne more uspeti z jamčevalnim ugovorom na znižanje kupnine po 640. členu OZ, upoštevaje ob tem, da je v tej zvezi manjkal tudi ustrezni oblikovalni zahtevek.
odpravnina – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – smrt delavca - dediči
Odpravnina zapade v plačilo z dnem prenehanja delavčevega delovnega razmerja. V primeru, da delavec umre pred potekom odpovednega roka, je razlog za prenehanje delovnega razmerja njegova smrt, zaradi česar mu odpravnina ne pripada.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – dokazno breme – opis kršitev – pravna kvalifikacija kaznivega dejanja
Dejstvo, da tožena stranka v obrazložitvi odpovedi ni navedla, znaki katerega kaznivega dejanja so podani pri ravnanju, ki se očita tožeči stranki, ne vpliva na zakonitost odpovedi. Delodajalec je v odpovedi dolžan opredeliti očitano kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja, tako da iz te opredelitve izhaja konkretna kršitev in vsi znaki kaznivega dejanja, ki jih ima kršitev, ni pa dolžan kršitve pravno kvalificirati oz. navesti, znaki katerega kaznivega dejanja so podani.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – policist - zagovor
Po določbi 2. odstavka 83. člena ZDR mora delodajalec pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi omogočiti delavcu zagovor v razumnem roku, ki ne sme biti krajši od treh delovnih dni, razen če obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu to omogoči. Zagovor je namenjen temu, da se delavec lahko izjavi o očitanih kršitvah, in ne zgolj ugotavljanju dejanskega stanja kršitev. Poleg tega predstavlja zagovor zadnji možni čas za delodajalca, ki se dokončno seznani z razlogi, ki utemeljujejo odpoved.
Tožnik se je v času, ko mu je bil določen datum zagovora, nahajal na zdravljenju v bolnišnici. Takrat njegova zbranost zaradi kognitivnih motenj ni bila takšna, da bi bil sposoben podaje zagovora, zato gre v konkretni situaciji za obstoj okoliščin iz določbe 2. odstavka 83. člena ZDR, zaradi katerih bi bilo od tožene stranke neupravičeno pričakovati, da tožniku pred odpovedjo pogodbe omogoči zagovor. Za presojo tega vprašanja je odločilno, da je bila v takratnih okoliščinah tožnikove hospitalizacije in nastalih zdravstvenih težavah zagotovitev zagovora s strani tožene stranke neizvedljiva, razloge takšnih okoliščin pa je potrebno pripisati zgolj tožniku, in ne toženi stranki. Glede na navedeno je tožena stranka v konkretnem primeru zadostila zakonski zahtevi iz določbe 2. odstavka 83. člena ZDR, zaradi česar podana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnika iz tega formalnega razloga ni nezakonita.
ZFPPIPP člen 427, 427/1, 429, 431. ZSReg člen 37, 37/2, 37/4.
postopek izbrisa - izpodbijanje izbrisanega razloga - izbris iz sodnega registra brez likvidacije - namen zakona
Udeleženci postopka s pritožbo izpodbijajo odločitev registrskega sodišča o neutemeljenosti ugovora, lahko pa tudi izpodbijajo obstoj samega izbrisnega razloga, saj gre za izpodbijanje sklepa, s katerim je bilo odločeno prav o obstoju izbrisnega razloga.
Zaradi narave postopka izbrisa, predvsem pa zaradi teže posledic, ki jih izbris ima za subjekte in upnike, je potrebno v drugi fazi postopka izbrisa s teleološko razlago določb 7. poglavja ZFPPIPP zasledovati cilj tega dela zakona, da se iz sodnega registra brez likvidacije brišejo le tisti subjekti, pri katerih obstoji eden izmed izbrisnih razlogov iz prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP.
Vrhovno sodišče RS je že zavzelo stališče, da je delodajalec delavcu dolžan plačati nadomestilo za neizrabljen tedaj, ko delavec svoje pravice do plačanega letnega dopusta ni mogel izvršiti.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - ustrezna zaposlitev - ponudba ustrezne zaposlitve
Ustreznost zaposlitve, ki jo delodajalec ponudi delavcu v primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi (88/3, 90/3 ZDR), se ne presoja glede na izobrazbo delavca, ampak glede na vrsto in stopnjo izobrazbe, kot se je zahtevala za opravljanje dela na prejšnjem delovnem mestu, za katero je imel delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, ki je bila odpovedana.
Na podlagi tretjega odstavka 88. člena ZDR je delodajalec ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga dolžan delavcu ponuditi le sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za ustrezno zaposlitev. Ponudba neustrezne zaposlitve ni pogoj za zakonitost odpovedi. Če delodajalec ustrezne zaposlitve nima, delavcu ni dolžan ponuditi nove pogodbe o zaposlitvi. Lahko mu jo sicer ponudi (za neustrezno zaposlitev: manj zahtevno delovno mesto, pogodba o zaposlitvi za določen čas, s krajšim delovnim časom, za delo v drugem kraju ipd.), vendar gre pri tem za možnost in ne za obveznost, ki bi bila določena z zakonom in bi vplivala na zakonitosti odpovedi.
oprostitev plačila sodnih taks – smiselna uporaba meril ZBPP – upravičenost do oprostitve plačila sodnih taks
Ker ZST-1 ne določa podrobnih meril za presojo upravičenosti do oprostitve plačila sodnih taks, je mogoče smiselno uporabiti merila, ki jih za ugoditev prošnji za brezplačno pravno pomoč določa ZBPP.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – rok za podajo odpovedi
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi se po drugem odstavku 110. člena ZDR poda najkasneje v tridesetih dneh od ugotovitve razloga za odpoved in najkasneje v šestih mesecih od nastanka razloga. Rok za podajo odpovedi je prekluziven, kar pomeni, da po poteku tega roka preneha pravica delodajalca, da poda izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Tožeča stranka (frizerka, zaposlena pri toženi stranki) je ponujala frizerske storitve na domu. Za opravljeno friziranje na domu je prejela plačilo. Zavedala se je, da tega kot delavka tožene stranke ne bi smela storiti. S takšnim svojim ravnanjem je naklepoma ali iz hude malomarnosti huje kršila pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja. Šlo je za kršitev obveznosti, ki so določene v 31., 35. in 35. členu ZDR, takšna kršitev pa predstavlja utemeljen razlog za odpoved po 2. alinei prvega odstavka 111. člena ZDR.
plačilo uporabnine – uporaba prostorov brez pravne podlage – gospodarska družba
Tožeča stranka je navajala, da je družba D. brez pravne podlage uporabljala njene prostore in za uporabo ni plačevala ničesar, zaradi česar je tožnica s tožbo zahtevala plačilo uporabnine. Ker je tožeča stranka gospodarska družba, ki nastopa v gospodarskem prometu, v gospodarskem prometu pa se za uporabo tuje stvari plača najemnina, take navedbe zadoščajo za sklepčnost tožbe glede prikrajšanja tožeče stranke.
ZDMP člen 1. ZMinP člen 2. ZDR člen 126, 126/1, 126/2, 127, 127/3, 127/4. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine člen 71, 75.
obveznost plačila – plača – dodatki zaradi posebnih pogojev dela – osnovna plača – minimalna plača
Dodatki zaradi posebnih pogojev dela se obračunavajo od osnovne plače in ne od minimalne plače. Pravne podlage za to, da bi morala biti osnovna plača določena najmanj v višini minimalne plače, in da bi se na tako določeno osnovno plačo obračunavali vsi dodatki, ni. Minimalna plača je le korektiv, ki zagotavlja socialno varnost delavca in njegove družine. Končni mesečni znesek, ki ga delavec prejme za delo, opravljeno v polnem delovnem času in ki zajema osnovno plačo z vsemi dodatki, ne sme biti nižji od z zakonom določene minimalne plače. V minimalno plačo so vključeni vsi dodatki (za izmensko in nočno delo, delovno dobo ipd.), razen dodatka za nadurno delo, ki je vezan na delo preko polnega delovnega časa in že po jezikovni razlagi ni vključen v minimalno plačo, ki je plača za polni delovni čas.
V skladu z določbo 42. člena ZDR mora delodajalec delavcu zagotoviti ustrezno plačilo za opravljanje dela v skladu z določbami 126. do 130., 133. do 135. in 137. člena tega zakona.
obnova postopka – predlog – nova dejstva – novi dokazi – dokazno breme
Tožnik je uveljavljal za sporno obdobje priznanje delovnega razmerja in iz tega naslova pripadajoče prejemke od tožene stranke, ki je bila njegov delodajalec, kar pomeni, da je bila ta skladno z dokaznim bremenom dolžna preveriti, če je bil tožnik v tem času zaposlen oziroma je imel priznane pravice iz delovnega razmerja tudi pri drugem delodajalcu. V tej zvezi velja pravilo, da je stranka, ki ne izpolni potrebnega dokaznega bremena, lahko kaznovana z odločitvijo sodišča, ki je zanjo neugodna. Zato se v konkretnem primeru ne more upoštevati odločba ZPIZ, ki jo je tožena stranka pridobila po pravnomočnosti sodbe, ko je bilo odločeno o glavni stvari, s katerim je navedeni zavod zavrnil lastnost tožnika kot zavarovanca za določeno obdobje. Tožena stranka je imela možnost pridobiti za navedeno obdobje podatke o tožnikovem zavarovanju oziroma statusu delovnega razmerja že prej pri pristojnih državnih organih, zaradi česar se sedaj v predlogu za obnovo postopka ne more sklicevati na to, da teh dejstev brez svoje krivde ni mogla preizkusiti oziroma glede tega pridobiti ustreznih listinskih dokazov.
Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 20, 20/1, 20/3. ZPIZ-1 člen 36.
starostna pokojnina - posebna doba v dvojnem trajanju - tujec - dejanska doba
Zavarovalna doba, dopolnjena v Bosni in Hercegovine, se upošteva le v dejanskem trajanju, zato se tožniku posebne dobe v dvojem trajanju (7 let in 3 meseci) ne upošteva pri dopolnjeni zavarovalni dobi za priznanje pravice do sorazmernega dela starostne pokojnine. Tožnik s skupno (slovensko in bosansko) dejansko zavarovalno dobo 34 let in 10 mesecev ne izpolnjuje pogojev iz 36. člena ZPIZ-1 za priznanje pravice do starostne pokojnine in s tem do njenega sorazmernega dela, saj ni dopolnil 63 let starosti.
Pritožnik nima prav, ko trdi da ni možno razveljaviti klavzule pravnomočnosti na podlagi 42. člena ZIZ. Ta sicer res govori le o potrdilu izvršljivosti, vendar pa je potrebno po ustaljeni sodni praksi določbo sedaj drugega odstavka 42. člena ZIZ, ki govori o razveljavitvi potrdila o izvršljivosti, smiselno razlagati tako, da se lahko uporabi tudi glede razveljavitve potrdila o pravnomočnosti.
Zaradi konkretnega ugovora tožene stranke (glede katerega je predlagala izvedbo dokaza z vpogledom v sklep o izvršbi), se je trditveno (in procesno dokazno) breme ponovno prevalilo na tožečo stranko. Vendar pa tožeča stranka pred sodiščem prve stopnje na trditve tožene stranke ni (konkretizirano) odgovorila, niti ni predlagala izvedbe dokazov, s katerimi bi dokazovala nasprotno.
Sodišče prve stopnje za ugotovitev nekega dejstva ne sme izvajati dokazov, ki jih je stranka predlagala za dokazovanje drugih trditev, saj bi s tem kršilo razpravno načelo.
Vprašanje likvidnosti, v smislu sposobnosti spreminjanja nedenarnega premoženja v denarna sredstva, ne ustreza pojmu neplačevitosti.
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-3, 208, 208/3, 270, 270/1, 270/3. ZFPPIPP člen 440, 441, 442, 442/1, 442/1-1, 442/6, 442/7.
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije – nadaljevanje postopka zoper osebno odgovorne družbenike – status družbenika – poziv na prevzem pravde – sklep procesnega vodstva – dopustnost pritožbe
Prvotno tožena stranka je bila v konkretnem primeru izbrisana iz sodnega registra pred dnem 17. 11. 2011, zato uveljavitev ZPUOOD na predmetni postopek nima vpliva in se postopki zoper osebno odgovorne oziroma aktivne družbenike lahko začnejo in nadaljujejo po dosedanjih predpisih.
znižanje plače – nadzorni svet – direktor – prejemki članov uprave
Nadzorni svet družbe lahko zniža plačo članu uprave na podlagi člena 270/2 ZGD-1, če se po določitvi njegove plače poslabša poslovanje družbe, pri čemer mora iti za takšno poslabšanje poslovanja, ki bi bodisi ogrozilo njeno gospodarsko stanje, bodisi ji povzročilo škodo. Razlog za znižanje plače (poslabšanje poslovanja družbe, ki bi ogrozilo njeno gospodarsko stanje ali ji povzročilo škodo) je objektivne narave in ni pomembno, če je k nastanku tega razloga prispeval član uprave s svojimi ravnanji oziroma odločitvami. Do nastanka tega razloga lahko pride na primer izključno zaradi razmer na trgu, prekinitve sodelovanja s poslovnimi partnerji, … oziroma zaradi drugih dejavnikov, na katere član uprave niti ni mogel vplivati.
Nadzorni svet članu uprave po 270/2 ZGD-1 (ob izpolnjevanju pogojev iz te določbe) lahko zniža plačo celo do višine minimalne plače, saj niti ZGD-1 niti ostali predpisi ne določajo drugih omejitev pri takšnem znižanju.