Po mnenju sodišča druge stopnje je potrebno presojo pristnosti listine osredotočiti zgolj na njenega izdajatelja oziroma imetnika listine. Nedvomno je v obravnavani zadevi ta oseba le tožena stranka, saj gre za njej lastno listino. Zato je v smeri ugotovitve pristnosti te listine nerelevantno, kdo je sodeloval pri sestavi njene vsebine in v kakšnem svojstvu oziroma funkciji.
Nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja kot elementa toženkine odškodninske odgovornosti ni mogoče uveljavljati v okviru odškodninskega zahtevka, če pred tem tožnik v sodnem postopku v predpisanem roku ni uveljavljal nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja.
starostna pokojnina – nova odmera pokojnine – res iudicata
Vrhovno sodišče je spremenilo sodbi sodišč prve in druge stopnje, da je toženec o tožničini zahtevi za novo odmero pravnomočno priznane pokojnine dolžan ponovno odločiti, tako da je tožničin tožbeni zahtevek na odpravo izpodbijanih odločb in novo odmero pokojnine zavrnilo. Sodišče je zato tožbo na odpravo odločb toženca, izdanih v ponovljenem upravnem odločanju, utemeljeno zavrglo, ker je bilo o zahtevi za ponovno odmero pokojnine, že pravnomočno odločeno s sodbo vrhovnega sodišča.
bolniški stalež – stroški postopka – uspeh v sporu
Tožnik je s tožbenim zahtevkom uveljavljal, da se začasna nezmožnost za delo zaradi bolezni ugotovi za čas od 1. 11. 2010 do 6. 1. 2011. Ker je sodišče tožbenemu zahtevku delno ugodilo, tako da je ugotovilo bolniški stalež od 25. 11. 2010 do 6. 1. 2011, za čas pred 25. 11. 2011 pa tožbo zavrglo, je tožnik v sporu uspel le delno (70 %), tožnik ni upravičen do povračila celotnih stroškov postopka, temveč le delno glede na uspeh.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – starejši delavec
Tožnica je ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi imela status starejše delavke in ni izpolnjevala niti minimalnih pogojev za pridobitev starostne pokojnine niti ji ni bila zagotovljena pravica do denarnega nadomestila iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti do izpolnitve minimalnih pogojev za starostno pokojnino. Ker tožnica ni podpisala pisnega soglasja k odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga nezakonita.
Tožeča stranka je res predložila zgolj fotokopijo menične izjave in pooblastila za izpolnitev menice ter pooblastila za vnovčenje, vendar ZPP ne postavlja zahteve, da bi morale biti listine priložene v originalu.
V skladu z načelom menične strogosti je potrebno v sodnem postopku v izvirniku predložiti le menico, ne velja pa to obvezno tudi za menično izjavo oziroma pooblastilo za izpolnitev menice.
Če sodišče ugotovi, da obstaja terjatev tožeče stranke v zatrjevani višini, da pa ne obstaja pobotna terjatev tožene stranke, mora tožbenemu zahtevku ugoditi za vtoževani znesek ter ugotoviti, da ne obstaja pobotna terjatev za celoten znesek.
znižanje plače – nadzorni svet – direktor – prejemki članov uprave
Nadzorni svet družbe lahko zniža plačo članu uprave na podlagi člena 270/2 ZGD-1, če se po določitvi njegove plače poslabša poslovanje družbe, pri čemer mora iti za takšno poslabšanje poslovanja, ki bi bodisi ogrozilo njeno gospodarsko stanje, bodisi ji povzročilo škodo. Razlog za znižanje plače (poslabšanje poslovanja družbe, ki bi ogrozilo njeno gospodarsko stanje ali ji povzročilo škodo) je objektivne narave in ni pomembno, če je k nastanku tega razloga prispeval član uprave s svojimi ravnanji oziroma odločitvami. Do nastanka tega razloga lahko pride na primer izključno zaradi razmer na trgu, prekinitve sodelovanja s poslovnimi partnerji, … oziroma zaradi drugih dejavnikov, na katere član uprave niti ni mogel vplivati.
Nadzorni svet članu uprave po 270/2 ZGD-1 (ob izpolnjevanju pogojev iz te določbe) lahko zniža plačo celo do višine minimalne plače, saj niti ZGD-1 niti ostali predpisi ne določajo drugih omejitev pri takšnem znižanju.
oprostitev plačila sodnih taks – premoženjsko stanje
Poleg dohodkov predlagatelja in njegovih družinskih članov je pri odločanju o oprostitvi plačila sodnih potrebno upoštevati tudi premoženje predlagatelja in njegovih družinskih članov, višino sodne takse in število oseb, ki jih predlagatelj preživlja.
ZPIZ-1 člen 143, 144. Seznam telesnih okvar poglavje VII, točka 7 c.
invalidnina - telesna okvara
Pri tožniku je zaradi omejene gibljivost kolčnega sklepa podana le 30 % telesna okvara zaradi bolezni, zato nima pravice do invalidnine. To pravico bi pridobil, če bi bila zaradi posledic bolezni podana vsaj 50 % telesna okvara.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – večje število delavcev
Med večje število delavcev iz 96. člena ZDR se lahko uvrščajo le tisti delavci, ki jim bo pogodba o zaposlitvi tudi odpovedana iz poslovnega razloga. Glede na tako stališče ni odločilna okoliščina, koliko delavcem je tožena stranka dejansko odredila čakanje na delo.
Postopek za izplačilo in izterjavo neplačane sodne takse je urejen v 34., 34. a. in 35. členu ZST-1. Sodišče v postopku za plačilo sodne takse izda plačilni nalog, zoper katerega lahko stranka vloži ugovor iz razloga, da je taksa že plačana ali da je napačno odmerjena (1. odstavek 34. a. člena ZST-1).
Tožnik je v ugovoru zatrjeval, da mu je sodišče takso napačno odmerilo, ker za predmetni spor ni potrebno plačati takse, zato ni pravne podlage v določbi 3. odstavka 34. a. člena ZST-1 za zavrženje ugovora zaradi procesnih razlogov, temveč je takšen ugovor treba obravnavati po vsebini in o njem odločiti.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev navodil zdravnika
Za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi ni obstajal utemeljen razlog po 8. alinei 1. odstavka 111. člena ZDR, ker tožnik ni kršil navodil zdravnika. Tožnik namreč ni imel ustreznih navodil imenovanega zdravnika, z aktivnostmi kritičnega dne pa zdravstvenega stanja tudi ni poslabšal. Dela, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, ni bil sposoben opravljati, bil pa je sposoben opravljati druga opravila (nakupi nujnih življenjskih artiklov, polnjenje bencinskega tanka avtomobila, ki ga je uporabljal, čiščenje njegovih vetrobranskih stekel in odvoz tega avtomobila v popravilo), ki jih je sicer moral, zaradi invalidnosti žene, opravljati v prostem času. Drugačno gledanje bi bilo neživljenjsko, saj ni bistveno, ali je tožnik kršil formalno navodilo imenovanega zdravnika iz odločbe, ampak je bistveno dejstvo, da tožnikovo ravnanje ni vplivalo na podaljšanje zdravljenja oziroma poslabšanje njegovega zdravstvenega stanja. Tožnikov lečeči fiziater je izpovedal, da je hoja pri takšni poškodbi, kot jo je imel tožnik, zaželjena in da bi bilo v teh primerih pravilneje, če bi v odločbi pisalo, da je potrebno razgibavanje in da je priporočljiva hoja.
dodatek za pomoč in postrežbo – smrt zavarovanca – ustavitev postopka
Zavarovanec, ki je sam vložil zahtevo za priznanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo, je umrl tekom sodnega postopka. Pravica do dodatka za pomoč in postrežbo je osebna, neprenosljiva in nepodedljiva, zato s smrtjo zavarovanca ugasne in jo v imenu pokojnega zavarovanca dediči ne morejo uveljaviti.
Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 20, 20/1, 20/3. ZPIZ-1 člen 36.
starostna pokojnina - posebna doba v dvojnem trajanju - tujec - dejanska doba
Zavarovalna doba, dopolnjena v Bosni in Hercegovine, se upošteva le v dejanskem trajanju, zato se tožniku posebne dobe v dvojem trajanju (7 let in 3 meseci) ne upošteva pri dopolnjeni zavarovalni dobi za priznanje pravice do sorazmernega dela starostne pokojnine. Tožnik s skupno (slovensko in bosansko) dejansko zavarovalno dobo 34 let in 10 mesecev ne izpolnjuje pogojev iz 36. člena ZPIZ-1 za priznanje pravice do starostne pokojnine in s tem do njenega sorazmernega dela, saj ni dopolnil 63 let starosti.
Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 37. ZPIZ-1 člen 177. ZPP člen 182, 182/3. ZDSS-1 člen 63, 81.
pokojnina - izbirna pravica - sporazum z Bosno
Čeprav ima tožnik s strani bosanskega nosilca zavarovanja priznano pravico do invalidske pokojnine in ne izpolnjuje pogojev za priznanje pravice do sorazmernega dela invalidske pokojnine pri tožencu, ima ob izpolnjevanju pogojev starosti in pokojninske dobe iz 36. člena ZPIZ-1 pravico do starostne pokojnine oziroma njenega sorazmernega dela.
V primeru delnega umika tožbe mora tožeča stranka toženi povrniti stroške, ki so ji zaradi takšnega umika nastali, t.j. stroške, ki so ji nastali zaradi večje vrednosti spornega predmeta do delnega umika tožbe.
Kriterij uspeha se uporabi „le“ v razmerju med zneskom, s katerim je tožeča stranka uspela in skrčenim zneskom (kot da bi tožeča stranka že od samega začetka uveljavljala skrčeni znesek).
izbris zaznambe sklepa o izvršbi - vsebina sklepa izvršilnega sodišča
Po določbi 2. točke drugega odstavka 90. člena ZZK-1 zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti dovoli izbris zaznambe izvršbe, če je bila izvršba ustavljena in izvršilna dejanja razveljavljena zaradi umika predloga za izvršbo. Za dovolitev izbrisa zaznambe izvršbe torej ne zadošča odločitev izvršilnega sodišča, da se izvršilni postopek ustavi.
Tožena stranka je tožniku v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi neutemeljeno očitala, da ni spoštoval navodil pristojnega imenovanega zdravnika v času odsotnosti z dela zaradi bolezni. V odločbi ZZZS je bilo namreč izrecno zapisano, da je tožnikova odsotnost z doma možna, ko ta ne vpliva negativno na potek zdravljenja, izrecnih navodil ta odločba ne vsebuje, je pa zapisano, da je odhod iz kraja bivanja možen ob izrecni odobritvi tožnikovega osebnega zdravnika. Tožnik je osebnega zdravnika seznanil, da je zapustil kraj bivanja. Osebni zdravnik pa je tudi izpovedal, da bi tožniku, če bi ga za to prosil, odhod celo svetoval. Tožniku se zdravstveno stanje, zaradi katerega je bil na bolniškem staležu, ni poslabšalo. Ker pa je imel tožnik tudi psihične težave, zaradi katerih mu je bil priporočen aktivni počitek, druženje z ljudmi, sprehodi v naravi ipd., mu je sprememba okolja tudi koristila. Tožnik je tako za odhod iz kraja bivanja imel konkludentno privolitev svojega osebnega zdravnika, zato navodil iz odločbe ni kršil.
Zaradi konkretnega ugovora tožene stranke (glede katerega je predlagala izvedbo dokaza z vpogledom v sklep o izvršbi), se je trditveno (in procesno dokazno) breme ponovno prevalilo na tožečo stranko. Vendar pa tožeča stranka pred sodiščem prve stopnje na trditve tožene stranke ni (konkretizirano) odgovorila, niti ni predlagala izvedbe dokazov, s katerimi bi dokazovala nasprotno.
Sodišče prve stopnje za ugotovitev nekega dejstva ne sme izvajati dokazov, ki jih je stranka predlagala za dokazovanje drugih trditev, saj bi s tem kršilo razpravno načelo.
Vprašanje likvidnosti, v smislu sposobnosti spreminjanja nedenarnega premoženja v denarna sredstva, ne ustreza pojmu neplačevitosti.