KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO – ČLOVEKOVE PRAVICE
VSM0021456
KZ-1 člen 57, 57/2, 176, 176/3, 186, 186/1. ZKP člen 92, 92/2, 358, 358/1, 358/1-3, 383, 392, 392/1.
kaznivo dejanje neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog – oprostitev obtožbe – kaznivo dejanje prikazovanje, izdelava, posest in posredovanje pornografskega gradiva – pogojna obsodba – kazen zapora – določena kazen – preizkusna doba – stroški kazenskega postopka – nepopolno ugotovljeno dejansko stanje – kršitev kazenskega zakona – dokazi – izvršitveno ravnanje
Presoja znakov kaznivega dejanja prikazovanja, izdelave, posesti in posredovanja pornografskega gradiva po tretjem odstavku 176. člena KZ-1.
Sodišče mora v primerih, ko ugotovi, da posameznik ne prebiva na naslovu, na katerem je prijavljen, zahtevati sprožitev postopka ugotavljanja dejanskega stalnega bivališča po določbah ZPPreb. Če bo v tem postopku ugotovljeno dejansko prebivališče tožene stranke, ji bo sodišče lahko sodno pisanje vročilo na ta naslov, če tožene stranke ne bo mogoče najti in bo zato izbrisana iz registra prebivalstva, pa ji bo sodišče na predlog tožeče stranke lahko postavilo začasnega zastopnika.
OZ člen 271, 299, 378, 378/1. Odvetniška tarifa člen 19.
obveznost plačila odvetniških storitev - zastopanje oškodovanca v kazenskem postopku
Za presojo tožnikovega zahtevka ni odločilno, da so bile odvetniške storitve izvršene (tudi) tekom kazenskega postopka, v katerem je bila toženka udeležena kot oškodovanka, tožnik pa jo je zastopal kot njen pooblaščenec. Upravičenje do povrnitve stroškov, ki ga 95. člen Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) za primer obsodilne sodbe daje oškodovancu, namreč temelji na povsem drugi osnovi in ni povezano s toženkino pogodbeno obveznostjo plačila za izvršene odvetniške storitve tožniku.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – PREKRŠKI – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL0066029
ZP-1 člen 202d, 202d/6, 202e, 202e/2. ZVoz člen 45, 45/1.
odločanje in izdaja sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja – odložitev izvršitve – preklic odložitve – udeležba v rehabilitacijskih programih – pravočasna predložitev dokazila o vključitvi v program
Storilec mora predložiti sodišču dokazilo o vključitvi v ustrezen rehabilitacijski program v roku določenem v sklepu o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, česar pa storilec ni storil. Naknadno predloženega dokazila, ki ga storilec prilaga k pritožbi in iz katerega izhaja, da se je prijavil v program po prejemu sklepa o preklicu odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, tako ni mogoče upoštevati.
ZSSloV člen 59. Pravilnik o letenju vojaških zrakoplovov člen 31.
vojak - plača – dodatki – sodno varstvo
Terjatev iz naslova dodatka k osnovni plači v višini 20 %, ki jo uveljavlja tožeča stranka s tožbenim zahtevkom (ZSSloV člen 59), ni čista denarna terjatev. Zato ni dopustno neposredno sodno varstvo, ampak je bila tožeča stranka dolžna predhodno nasloviti zahtevo za priznanje pravice do dodatka oziroma ugovarjati zoper odločbo, s katero ji tožena stranka dodatka ni priznala, pri toženi stranki.
Vojaški letalski organ, v okviru katerega je bil razporejen tožnik (letalski inženir), je enota Slovenske vojske. Iz tega razloga je tožeča stranka upravičena do 20 % povišanja plače na podlagi sklepa Vlade RS.
Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 36, 36/3, 36/4.
družinska pokojnina - preračun pokojnin - Sporazum z BIH - samostojna pokojnina - tretja država
Tožnici je bila v BIH pravica do družinske pokojnine priznana na podlagi moževe (samostojne) invalidske pokojnine, ki mu je bila priznana na podlagi skupne slovenske in bosanske zavarovalne dobe v trajanju 33 let, po uveljavitvi Sporazuma o socialnem zavarovanju med Slovenijo in Bosno in Hercegovino pa ji je bosanski nosilec pokojnino odmeril le od bosanske pokojninske dobe. Ker ji je bila v Avstriji priznana vdovska pokojnina na podlagi možu priznanega sorazmernega dela pokojnine za 14 mesecev avstrijske pokojninske dobe, ki mu je bila priznana z upoštevanjem skupne slovenske in bosanske dobe po avstrijsko-jugoslovanskem sporazumu o socialnem zavarovanju, tožnica nima pravice do družinske pokojnine v RS. Po 3. odstavku 36. člena Sporazuma med Slovenijo in Bosno in Hercegovino se samostojne pokojnine priznane na podlagi skupne zavarovalne dobe, dopolnjene po zakonodajah obeh pogodbenic, če je na podlagi teh zavarovalnih dob nosilec neke tretje države priznal svojo dajatev po mednarodnem sporazumu o socialnem zavarovanju, sklenjenem med eno od pogodbenic in to tretjo državo, ne preračunavajo po določbah tega sporazuma.
Po določbi četrtega odstavka 160. člena ZDR se letni dopust določa in izrablja v delovnih dnevih, vendar pa 5. odstavek določa, da se kot dan letnega dopusta šteje vsak delovni dan, ki je po razporeditvi delovnega časa pri delodajalcu za posameznega delavca določen kot delovni dan. Tožnik je bil razporejen v turnusno delo in sicer je delal dva dni po dvanajst ur, nato pa je bil en dan prost. Tako je bilo povprečje v teh treh dneh osem ur na dan. Glede na to mu je tožena stranka pravilno za dneve dopusta, ki so bili po razporeditvi delovnega časa pri njej določeni kot tožnikovi delovni dnevi, obračunala nadomestilo za dvanajst ur dela, kot bi dejansko trajal njegov delovni čas, če bi tiste dni delal. Za dan, ki pa zaradi prerazporeditve delovnega časa, ni bil tožnikov delovni dan, pa tožnik ni bil upravičen do nadomestila in tudi dopusta ni koristil. Zaradi tega tožnik ni bil prikrajšan pri koriščenju letnega dopusta, saj je koristil letni dopust le za delovne dni po razporeditvi delovnega časa, tako kot so dopust koristili tudi drugi zaposleni pri toženi stranki, katerih dnevna delovna obveza je bila osem ur dela na dan.
nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu – pravnomočna odločitev – nova zahteva
Ker je bilo o tožnikovi zahtevi, da se mu prizna pravica do nadomestila zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu za čas od leta 1974 do 1987, že pravnomočno odločeno, je toženec novo zahtevo za priznanje te pravice utemeljeno zavrgel.
Toženec kot sklenitelj zavarovalne pogodbe o zavarovanju avtomobilske odgovornosti izgubi kritno pravico po 6. točki prvega odstavka 3. člena Splošnih pogojev le, če vozilo v času nezgode ni imelo veljavnega tehničnega pregleda. Določba 6. točke prvega odstavka 3. člena Splošnih pogojev je jasna in izraža nedvoumno voljo pogodbenih strank, da za dogovorjeno izgubo kritnih pravic zavarovanca zaradi tehnično hibnega vozila štejeta le situacijo, če vozilo v času prometne nesreče ni imelo veljavnega tehničnega pregleda.
ZDR člen 18, 18/3, 111, 111/1, 111/1-2. ZGD-1 člen 505, 514, 526.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – direktor - prokurist
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku (razrešenemu direktorju) ni nezakonita zgolj zato, ker jo je podala drugotožena stranka, ki je bila edini lastnik prvotožene stranke in ne prokurist prvotožene stranke. Iz dokaznega postopka namreč ne izhaja, da bi bodisi zakon, bodisi akt o ustanovitvi prvotožene stranke, bodisi njen statut določil organ, ki bi bil pristojen za sklepanje pogodbe o zaposlitvi s tožnikom kot poslovodno osebo (ali za drugo oblikovanje izjave volje, ki bi vplivala na vsebino oziroma obstoj pogodbe o zaposlitvi).
S tožbenim zahtevkom tožeča stranka zahteva razveljavitev učinka poplačila tožene stranke na podlagi dveh medsebojnih kompenzacij. Da pobotanje samo po sebi ni izpodbojno, izhaja iz ZFPPIPP.
Iz trditvene podlage tožeče stranke izhaja, da je podlaga za kompenzacijo nadomestna izpolnitev. Za presojo, da je tožba sploh sklepčna, bi zato tožeča stranka morala izpodbijati celotno transakcijo kot enotno dejanje.
ZDR člen 53, 53/2, 53/3, 54. ZJU člen 68, 68/1, 68/1-3, 68/3, 69, 69/3.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – zakoniti razlog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas – projektno delo – javni uslužbenci
VS RS je v sodni praksi že zavzelo stališče, da je možno v primerih, kadar delodajalec določeno delo projektno organizira, v času trajanja projekta sklepati pogodbe o zaposlitvi za določen čas, vendar ne nujno in samo za ves čas trajanja projekta, temveč lahko tudi za krajši čas. Koliko zaposlitev za določen čas in kakšno obdobje je potrebno, je odvisno od dejanskih potreb delodajalca. Tudi v primeru še vedno obstoječe potrebe po določenem delu, ne gre za avtomatično oziroma za „upravičeno podaljšanje“ obstoječe pogodbe o zaposlitvi za določen čas, temveč dejansko za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi.
Trajanje oziroma podaljšanje projekta ne pomeni avtomatično tudi podaljšanja oziroma nove pogodbe o zaposlitvi, temveč je potrebno razpisati ali objaviti prosto delovno mesto in delodajalec lahko prosto izbira, koga bo izbral.
IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0074493
ZIP člen 251c. ZOR člen 368, 368/2, 379, 379/1.
sporazum o zavarovanju terjatve upnika – zastaranje judikatne terjatve – odpoved pogodbe – kreditna pogodba – predčasna zapadlost dolga
Ker je z odpovedjo pogodbe prišlo do predčasne zapadlosti celotnega dolgovanega zneska po omenjeni kreditni pogodbi, je 10-letni zastaralni rok iz prvega odstavka 379. člena OZ iztekel dobri dve leti pred začetkom stečajnega postopka.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-3. Kolektivna pogodba dejavnosti bank in hranilnic v Republiki Sloveniji člen 93, 93/3. ZSVDP člen 48.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog - razpored delovnega časa - pravica do dela s krajšim delovnim časom - odmor
Tožena stranka bi morala tožniku, ki je delal s krajšim delovnim časom od polnega zaradi starševstva, določiti razpored delovnega časa že v pogodbi o zaposlitvi. Tega vse do ponudbe aneksa k pogodbi o zaposlitvi ni storila, se je pa s tožnikom dogovorila, da bo ta delo opravljal le v dopoldanskem času. Glede na takšen dogovor ni utemeljeno določila razporeda delovnega časa, tako da bi moral tožnik delo opravljati popoldne. Četudi se popoldne na delo ni zglasil (ampak je prišel v dopoldanskem času), tožnik s tem ni kršil obveznosti iz delovnega razmerja, zato mu tožena stranka ni utemeljeno odpovedala odpovedala pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074533
ZOR člen 122, 132, 214. ZPP člen 324, 324/3, 325-327.
valorizacija – dogovor o uporabi indeksne klavzule – vrnitveni zahtevek – dopolnilna sodba – popravni sklep – pobotni ugovor
Smisel dogovorjene indeksne klavzule je, da si stranke z uporabo indeksa kot vrednostne osnove zagotovijo ohranitev realne vrednosti dajatev in se tako izognejo škodljivim vplivom inflacije, katere obseg ob sklenitvi pogodbe ni predvidljiv. Indeksna klavzula je bila veljavno dogovorjena, zato jo je potrebno uporabiti tudi v primeru, če se pogodba razdre.
Trditvena podlaga tožeče stranke, če bi ta uveljavljala izjemnost časovnih pogojev za določanje stopnje invalidnosti iz drugega odstavka 14. člena Splošnih pogojev, mora vsebovati tudi trditveno podlago o okoliščinah, ki narekujejo uporabo te določbe v tej določitvi izjemnih časovnih pogojev določanja stopnje invalidnosti.
ZFPPIPP člen 60, 60/2, 60/2-3, 60/6, 301, 301/7, 301/8. ZPP člen 151, 152, 163.
pravdni stroški - stečaj stranke - prijava terjatve - prijava stroškov v stečajnem postopku - nastanek pravdnih stroškov - nagrada za postopek
Določilo 60. člena ZFPPIPP šteje kot odločilnega za obveznost prijave terjatve že trenutek nastanka pravdnih stroškov upniku in ne šele trenutek nastanka terjatve za njihovo povračilo.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - izostanek z dela – obveščanje delodajalca
Določba tretje alineje prvega odstavka 111. člena ZDR ne vsebuje presoje (ne)upravičenosti odsotnosti z dela, temveč pomeni izpeljavo delavčeve dolžnosti obveščanja delodajalca (o razlogih za izostanek z dela).Tako je v prvem odstavku 34. člena ZDR določeno, da mora delavec delodajalca obveščati o bistvenih okoliščinah, ki vplivajo oziroma bi lahko vplivale na izpolnjevanje njegovih pogodbenih obveznosti in o vseh spremembah podatkov, ki vplivajo na izpolnjevanje pravic iz delovnega razmerja. Prisotnost na delu pa je del poglavitne delavčeve dolžnosti opravljanja dela, po kateri mora delavec vestno opravljati delo, za katero je sklenil pogodbo o zaposlitvi, v času in na kraju, ki sta določena za izvajanje dela, upoštevaje organizacijo dela in poslovanja pri delodajalcu (prvi odstavek 34. člena ZDR). Zakon na ta način varuje pravico in interes delodajalca, da lahko realno predvidi in organizira delovni proces ter ga v primeru ovir na strani delavca ustrezno prilagodi. Posredovanje informacij o morebitni odsotnosti z dela in o drugih podatkih, do katerih ima delavec lažji pristop od delodajalca in so obenem pomembni za delovni proces, je zato ena najbolj ključnih dolžnosti delavca do delodajalca.
Tožnik je zahteval plačilo odškodnine za škodo, ki jo je utrpel na delovnem mestu pri razkladanju tovora. Pasivna legitimacija tožene stranke (delodajalca) za objektivno odgovornost za škodo, nastalo pri razkladanju tovora, ni podana, ker se ne ukvarja z dejavnostjo razkladanja tovora, temveč le s carinskim poslovanjem in prevozom blaga. Za škodo pri razkladanju odgovarja razkladalec. Tudi po določbah 32. in 67. člena ZPPCP-1 je za razkladanje tovora zadolžen prejemnik tovora. Tožena stranka tudi ni bila imetnik tovora, ki se je razkladal (saj je bila zadolžena le za njegov prevoz). Kljub navedenemu pa se tožena stranka kot delodajalec ne more povsem razbremeniti odškodninske odgovornosti, ker je v okviru opravljanja dejavnosti prevoza svojim delavcem – voznikom naložila, da so dolžni pomagati pri raztovarjanju in natovarjanju, v obravnavanem primeru pa je prišlo do nezgode prav v zvezi z opravljanjem takšnega dela.