zamudna sodba – dejansko stanje – pasivnost toženca
Pasivnost toženca je eden od pogojev za izdajo zamudne sodbe, ocenjuje pa se kot priznanje tožnikovih dejanskih navedb. V postopku za izdajo zamudne sodbe zato sodišču dejanskega stanja ni treba ugotavljati, ampak kot podlago zamudne sodbe vzame dejansko stanje, ki je navedeno v tožbi. Drugače pa je pri uporabi prava. To pomeni, da mora sodišče ob upoštevanju procesnih pravil materialno pravo uporabiti na način kot v primeru, ko gre za kontradiktorno sodbo.
odškodninska odgovornost delodajalca – varno delo – odločba ZPIZ - invalid – protipravnost – poslabšanje zdravstvenega stanja
Tožena stranka je z odrejanjem dela oškodovancu preko omejitev, ki so razvidne iz odločb ZPIZ ravnala protipravno, saj je kršila 29. in 43. člen ZDR ter 15. in 24. člen ZVZD. Tožnik je moral celotno obdobje po tem, ko je bil razvrščen v III. kategorijo invalidnosti in so mu bile priznane omejitve, opravljati fizično bistveno pretežko delo, torej delo izven omejitev odločb ZPIZ. Tožnik del, kot jih je opravljal pri toženi stranki, ni bil sposoben opravljati brez tveganja za poslabšanje zdravstvenega stanja. Ker je bil pri delu močno preobremenjen, je prišlo do škodnega dogodka (poslabšanja zdravstvenega stanja). Ob dejstvu, da je bila tožena stranka seznanjena z odločbami ZPIZ in da, ni ravnala skladno z njimi, čeprav jih je bila dolžna spoštovati, je zavestno opustila izvrševanje varstvenih pravil (ravnala je krivdno).
ZIZ člen 29b, 29b/3, 29b/4. ZST-1 člen 6, 6/3, 34a.
izvršba na podlagi verodostojne listine – domneva umika ugovora – uporaba pravilne sklicne številke – dokazovanje plačila sodne takse za ugovor – potrdilo o plačilu sodne takse
ZIZ za plačilo sodne takse za ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine zahteva obvezno uporabo pravilne sklicne številke oziroma reference (prim. četrti odstavek 29.b člena ZIZ), kar pomeni, da bi dolžnik lahko dokazoval plačilo sodne takse le z ustreznim potrdilom o plačilu, če računalniški sistem, v katerem se vodi postopek, zaradi morebitne napake plačila ne bi zaznal.
odškodninska odgovornost odvetnika – deljena odgovornost – ugovor slabega pravdanja
Tožnica je (kot pravno laična stranka) z obvestilom tožencu (ki je pravni strokovnjak) o tem, da teče izvršilni postopek, in s prošnjo za pomoč ravnala s potrebno skrbnostjo in ji zato ni mogoče očitati, da je prispevala k nastanku škode ali k njenemu povečanju.
V primeru nadaljevanja izvršilnega postopka, prekinjenega zaradi začetka postopka prisilne poravnave nad dolžnikom, je le tega mogoče nadaljevati le pod pogoji, kot jih določa 216. člen ZFPPIPP. Ta določa obseg, v katerem se po prvem odstavku 132. člena tega zakona prekinjena izvršba na podlagi pravnomočnega sklepa o potrditvi prisilne poravnave opravi, v odvisnosti od tega ali oziroma kdaj je upnik pridobil ločitveno pravico za njeno poplačilo, če potrjena prisilna poravnava na terjatev upnika učinkuje.
davčna izvršba – poplačilo davčnega dolga, zavarovanega s hipoteko - zastaranje zavarovane terjatve – absolutni zastaralni rok – uradoma upoštevano zastaranje – zastavna pravica – zavarovanje – seznam izvršilnih naslovov
Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo določbo 126.a člena ZDavP-2, ki varuje glavnico davčne obveznosti pred desetletnim absolutnim zastaranjem obveznosti, saj bi moral biti davčni dolg najprej zavarovan s hipoteko, zatem pa bi moral biti vložen predlog za izvršbo pred potekom zastaralne dobe.
Tako kot davčni organ, mora tudi sodišče ves čas postopka po uradni dolžnosti paziti, ali je obveznost zastarala
ZDR člen 15, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2, 204, 204/3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - rok za sodno varstvo
Dokler (delovno) razmerje še traja, lahko delavec na podlagi tretjega odstavka 15. člena ZDR in po postopku, predpisanem v prvem in drugem odstavku 204. člena ZDR, zahteva od delodajalca priznanje delovnega razmerja in izročitev pisne pogodbe o zaposlitvi. Ko pa (delovno) razmerje že preneha, mora uveljavljati sodno varstvo v roku, določenem v tretjem odstavku 204. člena ZDR.
začasna odredba – namen zavarovanja – sredstvo zavarovanja - zavarovanje bodoče izvršbe
S prepovedjo oddajanja nepremičnin v najem ni možno doseči zavarovanja postavljenega tožbenega zahtevka ugotovitve obsega skupnega premoženja in deleža na skupnem premoženju, niti zahtevka na plačilo 200.000,00 EUR, zato se predlog za izdajo takšne začasne odredbe zavrne.
Namen začasne odredbe je zavarovanje bodoče izvršbe, ne pa opravo izvršilnih dejanj.
Ker sodišče prve stopnje ni s sklepom o zavrnitvi predloga za začetek stečajnega postopka odločilo tudi o priglašenih dolžnikovih stroških postopka, bi moral dolžnik v 15-ih dneh od prejema sklepa predlagati izdajo dopolnilnega sklepa. Ker tega ni storil, je izgubil pravico do povrnitve stroškov postopka.
oprostitev plačila sodnih taks – družinski član – oprostitev plačila sodne takse otroka – premoženjsko stanje staršev
Ko za oprostitev plačila sodnih taks kot stranka v postopku zaprosi otrok, se pri presoji njegovega premoženjskega stanja ne upošteva premoženjsko stanje staršev.
ZPP člen 12, 105a, 168. ZST-1 člen 5,13, 34. URS člen 2, 25.
predlog in oprostitev plačila sodnih taks - laična stranka - pravica do pravnega sredstva - ustavno skladna razlaga
Če laična stranka ni bila nikoli opozorjena na pravico do oprostitve plačila sodnih taks ter tako tudi ne na to, kdaj mora po določbah ZST-1 to pravico uveljavljati, potem je zavrženje njenega prepoznega predloga obremenjeno s kršitvijo temeljnega načela iz 12. člena ZPP.
Ker iz vročilnice izhaja tudi vsebina pošiljke, ki se stranki vroča, bi tožeča stranka morala obvestiti sodišče, v kolikor hkrati s plačilnim nalogom ne bi prejela tudi spornega sklepa, česar pa ni storila.
sklep procesnega vodstva – pritožba zoper sklep procesnega vodstva – poziv na dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse
Pritožba zoper sklep, s katerim je sodišče prve stopnje tožnico pozvalo na dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse, ki je procesnega vodstva ni dovoljena.
Namen vsakega disciplinskega postopka je disciplinirati kršitelja oziroma mu s trajnim odvzemom pravice opravljanja funkcije upravitelja preprečiti, da bi tako hude kršitve lahko storil še v kakem insolvenčnem postopku. Namen razrešitve upravitelja iz razlogov po 118. členu ZFPPIPP pa je drugačen. Z njim se zagotavlja pravilen, zakonit in čim hitrejši potek konkretnega insolvenčnega postopka, kaznovanje in discipliniranje upravitelja pa tu ni ne namen ne cilj ukrepa razrešitve upravitelja, pri čemer posledice razrešitve upravitelja iz razlogov po 118. členu ZFPPIPP nikakor niso tako hude kot v primeru hujših disciplinskih kršitev. Zato za definiranje, kaj je to hujša kršitev dolžnosti upravitelja, ne pride v poštev analogija s 120.h členom ZFPPIPP.
Ni dopustno plačevanje stroškov zgolj na podlagi predloga predračuna stroškov. Kakršnakoli praksa izplačevanja stroškov brez predhodnega sklepa sodišča pa je nezakonita, razen zelo izjemoma, v primerih morebitne višje sile, pa še takrat bi bilo od upravitelja pričakovati, da bo takoj po prenehanju takih razmer pridobil odobritev sodišča.
nagrada izvedenca – pritožba zoper sklep o odmeri nagrade izvedencu – dopolnitev izvedenskega mnenja
Pravno relevantne pritožbene navedbe zoper izpodbijani sklep o odmeri nagrade bi tako lahko bile le tiste, ki bi se neposredno nanašale na izdelavo dopolnitve izvedenskega mnenja, torej ki bi oporekale utemeljenost odmerjene nagrade, ker se izvedenec ne bi ali ne bi ustrezno opredelil do pripomb toženih strank na dopolnitev izvedenskega mnenja.
uporaba ZZK/95 - vsebina zemljiškoknjižnega dovolila - veljavnost pogojnega zemljiškoknjižnega dovolila - predložitev dokaza o izpolnjenem pogoju
ZZK iz leta 1995 ni urejal vsebine zemljiškoknjižnega dovolila, tako kot ga tudi v času sklenitve pogodbe veljavni ZTLR ni urejal na tako strog in formalen način, kot je predpisan v sedaj veljavnem SPZ. Sodišče prve stopnje bi moralo zato pri odločanju o dovolitvi vpisa ugotoviti obstoj pogojnega zemljiškoknjižnega dovolila in ga posledično upoštevati, saj takratni kogentni predpisi niso določali ničnosti takega dovolila.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSM0022936
ZKP člen 538, 539, 539/1. ZOR člen 376, 376/1, 377.
tek zastaralnega roka - odškodnina zaradi ravnanja policije - premoženjska škoda in izgubljen dobiček - okoliščine pomembne za določitev škode - neutemeljen kazenski postopek - pomen protipravnega ravnanja državnih organov - pričetek teka subjektivnega zastaralnega roka
Oškodovanec si mora prizadevati (stopnja običajne skrbnosti), da izve za okoliščine, ki mu omogočajo vložiti odškodninski zahtevek in trenutka, kdaj bo za določeno okoliščino zvedel, ne more odmikati iz neutemeljenih razlogov. Iz lastnih navedb tožnika tako izhaja, da je že dne 28. 7. 1995, ko mu je policija požela nasad konoplje, vedel za okoliščine, na podlagi katerih bi lahko vložil odškodninsko tožbo.
izdaja začasne odredbe po začetku postopka zaradi insolventnosti – pravočasna prijava izločitvene pravice – začasna odredba za zavarovanje izločitvene pravice – izločitvena pravica
Sklepa o zavarovanju ni dovoljeno izdati, če upnik stečajnega dolžnika zamudi s prijavo izločitvene pravice.
S prepozno prijavo tožeča stranka ni izgubila tudi izločitvene pravice, vsekakor pa je izgubila možnost za izdajo sklepa o zavarovanju te izločitvene pravice.