izdaja začasne odredbe po začetku postopka zaradi insolventnosti – pravočasna prijava izločitvene pravice – začasna odredba za zavarovanje izločitvene pravice – izločitvena pravica
Sklepa o zavarovanju ni dovoljeno izdati, če upnik stečajnega dolžnika zamudi s prijavo izločitvene pravice.
S prepozno prijavo tožeča stranka ni izgubila tudi izločitvene pravice, vsekakor pa je izgubila možnost za izdajo sklepa o zavarovanju te izločitvene pravice.
ZPP člen 12, 105a, 168. ZST-1 člen 5,13, 34. URS člen 2, 25.
predlog in oprostitev plačila sodnih taks - laična stranka - pravica do pravnega sredstva - ustavno skladna razlaga
Če laična stranka ni bila nikoli opozorjena na pravico do oprostitve plačila sodnih taks ter tako tudi ne na to, kdaj mora po določbah ZST-1 to pravico uveljavljati, potem je zavrženje njenega prepoznega predloga obremenjeno s kršitvijo temeljnega načela iz 12. člena ZPP.
nagrada izvedenca – pritožba zoper sklep o odmeri nagrade izvedencu – dopolnitev izvedenskega mnenja
Pravno relevantne pritožbene navedbe zoper izpodbijani sklep o odmeri nagrade bi tako lahko bile le tiste, ki bi se neposredno nanašale na izdelavo dopolnitve izvedenskega mnenja, torej ki bi oporekale utemeljenost odmerjene nagrade, ker se izvedenec ne bi ali ne bi ustrezno opredelil do pripomb toženih strank na dopolnitev izvedenskega mnenja.
pravočasnost predloga za oprostitev plačila sodne takse - nastanek taksne obveznosti - umik vloge – pravnomočnost sklepa o ustavitvi postopka
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je taksna obveznost tožeče stranke nastala 28. 8. 2012, ko je postal pravnomočen sklep, s katerim je sodišče odločilo, da se sklep o izvršbi razveljavi še v preostalem delu in se postopek ustavi. Zato je sodišče za nazaj ne more oprostiti plačila sodne takse.
Taksna obveznost za takso, ki jo je treba plačati ob domnevi umika oziroma ob zavrženju vloge zaradi neplačila takse za postopek, nastane ob pravnomočnosti ustreznega sklepa.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča vozila – ugovor izključne odgovornosti – solidarna odgovornost tretjim osebam – gibalna količina
Četrti odstavek 154. člena OZ ne izključuje možnosti, da eden izmed imetnikov premikajočega vozila uveljavlja ugovor, da je za škodo, ki jo je utrpel tretji, izključno odgovoren drugi imetnik premikajočega vozila.
Pogoj, da imetnik premikajočega vozila tretjemu (oškodovancu) solidarno odgovarja skupaj z drugim voznikom, je, da je vzrok nastale škode (tudi) delovanje nevarne stvari. Če ta pogoj ni izpolnjen, voznik ne odgovarja po četrtem odstavku 154. člena OZ. Če je ta pogoj izpolnjen mora zaradi varstva oškodovanca solidarno odgovarjati tudi on, čeprav je primarni vzrok za nastalo nezgodo izključno v krivdnem ravnanju drugega voznika.
posojilna pogodba - spor majhne vrednosti - izpodbijanje dejanskega stanja - dopustni pritožbeni razlogi v sporu majhne vrednosti
Ko toženec s pritožbenimi navedbami izpodbija ugotovljeno dejansko stanje (glede vsebine dogovora med pravdnima strankama), uveljavlja pritožbeni razlog, ki v predmetnem sporu (majhne vrednosti) ni upošteven.
uveljavljanje procesnih kršitev – spor majhne vrednosti – procesno dejstvo – neizvedba dokazov – pravočasno grajanje neizvedbe dokazov
Procesne kršitve, na katere sodišče ne pazi po uradni dolžnosti, mora stranka uveljavljati konkretizirano. Naloga (in pristojnost) sodišča je zgolj preizkus resničnosti trditve o obstoju procesnega dejstva ter procesnopravni sklep o (ne)obstoju kršitve.
Pritožnik ne pove, katere dokazne predloge je podal in kdaj jih je podal, pa jih sodišče ni izvedlo, pritožbenega očitka ni mogoče preizkusiti. Poleg tega pa pritožnik tudi ni izkazal, da bi navedeno kršitev (neizvedbo dokazov) uveljavljal že na postopku pred sodiščem prve stopnje. Sodišče je narok izvedlo, zato bi torej to lahko storil. Če pa tega ni storil, ga bremeni prepoved uveljavljanja te kršitve v pritožbenem postopku.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO DRUŽB – STEČAJNO PRAVO
VSL0075708
ZIZ člen 24, 24/4. ZSReg člen 8, 8/1, 43, 43/1. ZFPPIPP člen 434, 435, 439, 440, 441. ZGD-1 člen 5, 5/1.
nadaljevanje izvršbe zoper družbenika izbrisane družbe – odgovornost družbenikov - izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije – datum izbrisa - prenehanje družbe pred datumom vložitve predloga za izvršbo – neobstoječa pravna oseba kot stranka postopka
Izbris družbe iz sodnega registra ima oba učinka hkrati: učinek javne objave tega dejstva in konstitutivni učinek, to je prenehanje obstoja pravne osebe. V primeru, ko je predlog za izvršbo vložen zoper pravno osebo, ki je že pred tem prenehala obstajati, gre za pomanjkljivost, ki je ni mogoče odpraviti, pomanjkanja pravne subjektivitete stranke v času vložitve zahteve za pravno varstvo pa ne more nadomestiti niti univerzalno pravno nasledstvo. Ker zoper dolžnika, ki nima statusa pravne osebe, ni mogoče voditi izvršilnega postopka, tudi nadaljevanje postopka zoper njegovo pravno naslednico ni mogoče.
spor majhne vrednosti – sodba na podlagi pripoznave – opustitev odgovora na tožbo
Pred izdajo sodbe na podlagi pripoznave sodišču ni potrebno preverjati, ali iz zatrjevanih dejstev izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka, ampak le, ali so izpolnjene procesne predpostavke za izdajo sodbe in ali gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo prosto razpolagati.
PREKRŠKI – PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC0003267
ZP-1 člen 113 113a/1, 113b, 113b/1.
začasen odvzem vozniškega dovoljenja – ugovor zoper sklep o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja – predmet presoje sodišča
Pri presoji obstoja utemeljenega suma se sodišče prve stopnje opira na navedbe v obdolžilnem predlogu in k obdolžilnemu predlogu predložene listine, na podlagi ugovora zoper sklep o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja pa presoja pravilnost svoje ocene o obstoju utemeljenega suma, ob upoštevanju tudi do tedaj izvedenih dokazov.
kršitev materialnih določb zakona – kršitev postopka – ugovor zoper sodbo v skrajšanem postopku
Sodišče je vezano le na dejanske navedbe v obdolžilnem predlogu glede obdolžencu očitanega prekrška ne pa na predlog predlagatelja glede pravne presoja prekrška.
ZIU člen 9, 9/3. ZSPJS-L člen 17. ZSS člen 44, 44/1, 44/3, 52. ZSPJS člen 3, 3/3, 3/4, 3a, 3a/4, 3a/5. URS člen 125.
sodnik – plača – znižanje plače – določitev plače – ravnanje v primeru nezakonitosti – sodno varstvo
Tretji odstavek 9. člena ZIU, ki za omejitev učinkov finančne krize začasno, od 1. 1. 2011 do 31. 12. 2011, določa znižanje plač funkcionarjev za znesek v višini 4 % osnovne plače, se za sodnike ne uporablja. Takšna zakonska ureditev je v nasprotju z ZSS kot specialnim zakonom, ki v prvem odstavku 44. člena določa, da ima sodnik pravico do osnovne plače, ki ustreza plačilnemu razredu za sodniški naziv, v katerega je imenovan ali položaju, za katerega je imenovan ter da se sodniku plača v trajanju mandata ne sme znižati, razen v primerih, ki jih določa ta zakon. ZSS v 52. členu določa, v katerih primerih se lahko plača sodnika zmanjša. Tretji odstavek 9. člena ZIU ne predstavlja vsebinsko skladne celote z ureditvijo v ZSS. V primeru kolizije je zato treba uporabiti zakon, ki je ustavno skladen. To pa je ZSS, ki v določbi 44. člena vsebuje pomembni varovali za ohranjanje nespremenljivosti sodnikove plače kot ene od bistvenih predpostavk za neodvisno delovanje sodstva, kot ga zasleduje 125. člen URS. Takšen pristop narekuje tudi zgodovinska razlaga, saj je bilo pred tem znižanje plač sodnikov določeno tudi v 12. členu Zakona o spremembah in dopolnitvah ZSS (ZSS, Ur. l. RS, št. 91/2009), ki določa, da se pri določanju osnovnih plač sodnikov uporablja ZZZPF, s katerim so bile plače sodnikov znižane za obdobje od 1. 4. 2009 do 1. 4. 2010. Zaradi navedenih razlogov je tožbeni zahtevek tožnice utemeljen tudi za plačilo razlike v plači, ki je nastala zaradi znižanja za 4 %, saj to znižanje ni bilo zakonito, ker ni bilo določeno v ZSS.
Pri tožniku, ki je še nadalje kot invalid III. kategorije invalidnosti zmožen za delo na drugem delovnem mestu z omejitvami (fizično manj naporno delo, brez dvigovanja bremen nad 8 kg, brez izpostavljenosti stalnim prisilnim držam in globokemu sklanjanju) v polovičnem delovnem času, ni prišlo do popolne izgube delovne zmožnosti. Zato je tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti neutemeljen.
Ob izpolnjenih pogojih za izdajo zamudne sodbe iz 318. člena ZPP je sodišče utemeljeno izdalo zamudno sodbo, da je toženec dolžan tožniku povrniti neupravičeno pridobljena nadomestila za brezposelnost, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Odločitev o obročnem plačilu dolga in odpisu zamudnih obresti ni v pristojnosti sodišča, temveč o tem odloča tožnik.
ZJU člen 68, 68/1, 68/1-2, 69, 69/2, 70, 70/3. OZ člen 82, 82/2, 83.
javni uslužbenci – pogodba o zaposlitvi za določen čas – transformacija – zakoniti razlog – nadomeščanje začasno odsotnega javnega uslužbenca – razlaga pogodb - nejasna določila v posebnih primerih
Pravdni stranki sta sklenili pogodbo o zaposlitvi za določen čas za nadomeščanje začasno odsotne javne uslužbenke, zato ni moglo priti do transformacije delovnega razmerja v nedoločen čas, pač pa je tožnici lahko delovno razmerje trajalo do dejanske vrnitve odsotne javne uslužbenke.
V individualnem delovnem sporu, v katerem uveljavlja delavec plačilo plače in stroške v zvezi z delom, je dokazno breme na delodajalcu, saj izvaja za delavca obračune in razpolaga z vsemi razpoložljivimi podatki in listinami. Glede na to, da je tožnik v tožbi določil zahtevke po višini ter opredelil dejansko in pravno podlago spornega obračunavanja plač, je bila tožena stranka skladno z določbo 212. člena ZPP dolžna, ne samo pavšalno, temveč konkretno navesti, s katerimi zneski in zakaj se z njimi ne strinja. V tej zvezi ne zadostuje njeno zatrjevanje, da je tožniku za čas delovnega razmerja izplačala vse potrebne prejemke skladno z dogovorjenimi postavkami iz pogodbe o zaposlitvi in kolektivno pogodbo dejavnosti.
delni odvzem poslovne sposobnosti – opredelitev poslov
Izrek izpodbijanega sklepa je pomanjkljiv, ker v izreku vsaj okvirno ne določi tistih poslov oziroma področij, na katerih je nasprotna udeleženka ponovno sposobna za sprejemanje pravno poslovnih odločitev oziroma obratno, tistih področij, na katerih je pri njej še naprej odvzeta poslovna sposobnost in jih brez skrbnika ne more opravljati.
V zvezi s samim zastaranjem tudi pritožbeno sodišče pritrjuje stališču sodišča prve stopnje, da je to nastopilo. Pri tem tudi nima pomislekov glede upoštevnosti zastaralnega roka v smislu člena 346 OZ tudi za obravnavano razmerje. Ko pritožba nakazuje,da tožnika v bistvu v tem razmerju ne zahtevata izpolnitve obveznosti, ampak razvezo pogodbe, smiselno pritožnika nakazujeta na značaj obravnavanega tožbenega zahtevka, kot oblikovalnega in zato ne pade pod inštitut zastaranja. Vendar pa takšnemu stališču pritožbe ni mogoče pritrditi. Tak zahtevek lahko ima oblikovalno naravo le v razmerju med preživljalcem in preživljancem, dokler pogodba še učinkuje med pogodbenima strankama, s smrtjo pogodbene stranke, ki bi lahko zahtevala razvezo pogodbe, ta pravica sicer res preide na dediče pogodbene stranke, vendar pa je jasno, da izgubi svojo oblikovalno naravo, saj je samo pogodbeno razmerje že prenehalo zaradi smrti pogodbene stranke. Interes dedičev stranke je tako le premoženjski, kar v bistvu tudi pritožnika ne zanikata, ko v svojem navedbenem gradivu ves čas poudarjata, da gre za premoženjsko pravico. Razen tega ni mogoče prezreti, da je v danem primeru zahtevek na razvezo pogodbe o dosmrtnem preživljanju povezan tudi z dajatvenim zahtevkom, v okviru katerega pa tožnika od tožencev zahtevata dopustitev vzpostavitve prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja pred učinkovanjem obeh spornih pogodb. Iz tega vidika v bistvu zahtevata tudi izpolnitev določene obveznosti tožencev, četudi je ta dopustitvena (kar pa prav tako sodi v sklop tožbenega zahtevka z dajatvenima atributom). Glede na vse navedeno je skratka tudi po mnenju pritožbenega sodišča pravilno stališče sodišča prve stopnje, da je tudi v obravnavanem razmerju v zvezi s tožbenim zahtevkom na razvezo pogodbe o dosmrtnem preživljanju treba presojati utemeljenost ugovora zastaranja z vidika splošnega petletnega zastaralnega roka. Nasprotna pritožbena izvajanja pri tem zavrača kot neutemeljena.