ZSPJS člen 1, 8, 8/1, 8/3, 9, 9/2, 49.a. ZDR člen 20. ZZDej člen 62, 62/1. ZJU člen 5. Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije.
plačilo za delo - plačilo razlike v plači – prevedba plače – javni uslužbenci – zdravstvena dejavnost – zdravstveni delavci – tarifni razredi
Pri presoji utemeljenosti tožbenega zahtevka tožnice (na ugotovitev, da sta aneksa k pogodbi o zaposlitvi brez pravnega učinka in izplačilo razlike v plači do plače, kot jo prejema diplomirana medicinska sestra v intenzivni terapiji I, II) je treba ugotoviti, ali sta bila tožeči stranki ponujena aneksa k pogodbi o zaposlitvi za delovno mesto srednja medicinska sestra v intenzivni terapiji I, II zakonita glede na stopnjo (in vrsto) strokovne izobrazbe, ki jo ima, in glede na stopnjo oziroma vrsto strokovne izobrazbe, ki se za zasedbo tega delovnega mesta zahteva.
dnevnice – stroški za službeno potovanje – plačilo dnevnic – službeno potovanje – službena pot
V tožnikovem primeru ni šlo za vsakodnevno službeno potovanje iz Slovenijo v tujino in nazaj, saj je bil tožnik redno zaposlen v tujini, kjer je v času dela stalno živel in ne nazadnje razpolagal tudi s potnim listom te države, zato ni upravičen do dnevnic, ki jih uveljavlja v tožbi. V tej zvezi na drugačno presojo ne vpliva niti dejstvo, da se je v prostem času, ko ni delal v tujini, redno vračal v domovino, kjer ima svojo partnerico.
Ker gre pri tožniku za spremembo v stanju invalidnosti (dodatno je potrebna še časovna razbremenitev), ima pravico do dela s krajšim delovnim časom od prvega dne naslednjega meseca po nastanku spremembe dalje.
Odločitev o tožbenem zahtevku (na izpraznitev prostorov in plačilo uporabnine) je odvisna od tega, ali tožena stranka v drugem postopku utemeljeno zahteva sklenitev najemne pogodbe. Ker takšnega predhodnega vprašanja sodišče samo ne bo reševalo, je ravnalo pravilno, ko je postopek prekinilo.
Pravica do odškodnine iz 166. člena ZDR se mora razlagati tako, da je delavec upravičen do nadomestila (termin Direktive 2003/88/ES) za neizrabljen letni dopust ob prenehanju delovnega razmerja, če ga do izteka pogodbe o zaposlitvi objektivno ni mogel izrabiti. Pri tem se zahteva, da delavec ni mogel predvideti vzroka, zaradi katerega ni mogel izrabiti letnega dopusta še pred prenehanjem delovnega razmerja. Za razlago, da je delavec ob prenehanju delovnega razmerja vedno upravičen do denarnega nadomestila za neizrabljen letni dopust, v naši zakonodaji ni podlage, take razlage pa ne zahtevajo niti cilji in namen Direktive o delovnem času. Če delavec izrabe letnega dopusta ne zahteva, obstoj nepredvidljivega vzroka za to pa ni izkazan in če na delodajalčevi strani ni razlogov za neizrabo, pravico do letnega dopusta (ali nadomestila) izgubi. Bistveno je torej dejstvo, ali je imel delavec dejansko možnosti izkoristiti svojo pravico do letnega dopusta ali pa je to možnost izgubil zaradi nepredvidljivih dogodkov.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – sodno varstvo - rok za sodno varstvo - rok za vložitev tožbe – pravočasnost tožbe - odločitev komisije za pritožbe - molk organa
Javni uslužbenec ima pravico vložiti tožbo v roku tridesetih dni od vročitve sklepa komisije za pritožbe, tudi če ta ni odločila v roku. Ne gre za to, da bi se s kasnejšo odločitvijo komisije za pritožbe javnemu uslužbencu odprl nov rok za vložitev tožbe, ampak za to, da zakon javnemu uslužbencu v primeru prekoračitve roka iz drugega odstavka 39. člena ZJU daje dve možnosti za vložitev tožbe (zaradi molka organa in zoper dokončno odločbo).
Dopolnitev tožbe, s katero je tožnica izpodbijala odločbo toženca o zaključku bolniškega staleža, je bila vložena po izteku roka za sodno varstvo (30 dni od vročitev dokončne odločbe), zato je sodišče tožbo v tem delu utemeljeno zavrglo.
ZFPPIPP člen 19, 19/1, 132, 132/3. SPZ člen 128, 128/1, 130, 135. ZIZ člen 45, 45/4, 170, 170/2, 264. ZZK-1 člen 57, 57/2.
predhodna odredba – zavarovanje terjatve – začet stečajni postopek – ločitvena pravica – predznamba zastavne pravice – izbris predznamovane hipoteke
Zastavno pravico pri izvršbi na nepremičnino na podlagi sklepa o zavarovanju s predhodno odredbo pridobi upnik šele z zaznambo sklepa o izvršbi na nepremičnino v zemljiško knjigo, kamor pa se sklep o izvršbi (na podlagi verodostojne listine, kot so bili sklepi iz predmetnega postopka zavarovanja) vpiše šele po njegovi pravnomočnosti (glej tudi četrti odstavek 45. člena ZIZ).
Tudi ob upoštevanju dovoljene tolerance (+ - 5 %), se izkaže, da kolo s pomožnim motorjem, ki ga je v času prekrška upravljal obdolženi, presega dovoljeno hitrost, ki jo takšno vozilo sme doseči, in ker za predelavo s katero je bilo to doseženo, obdolženi nima odobritve, po presoji pritožbenega sodišča ni nikakršnega dvoma, da je odgovoren za prekršek po sedmem odstavku 19. člena ZMV. Ukvarjanje z vprašanjem, na podlagi kakšne konkretne predelave je obdolženi dosegel, da je njegovo vozilo presegalo največjo konstrukcijsko določeno hitrost, za odločitev v obravnavani zadevi ni pomembno, kot tudi ne ukvarjanje z vprašanjem ali takšne predelave in spremembe na vozilu pomenijo poslabšanje njegovih varnostnih ali okoljevarstvenih lastnosti. Dejstvo je namreč, da obdolženi odobritve predelanega vozila nima, poleg tega tudi ne gre za spremembe na vozilu, ki jih ne bi bilo potrebno evidentirati.
ZPIZ-1 člen 390, 391, 397, 446. ZPIZ člen 123, 123/1.
invalidi - nadomestilo plače za čas čakanja
Tožnik, invalid III. kategorije s pravico do zaposlitve na drugem ustreznem delu z omejitvami po ZPIZ, ob vložitvi zahteve za priznanje pravice do nadomestila plače za čas čakanja na zaposlitev oziroma razporeditev na drugo ustrezno delo v letu 2011 ni imel zakonske podlage za priznanje te pravice, saj je ZPIZ-1 ne ureja več. Tožbeni zahtevek na priznanje pravice do nadomestila plače za čas čakanja je zato neutemeljen.
Pri tožniku, uživalcu dodatka za pomoč in postrežbo za opravljanje večine osnovnih življenjskih potreb, je prišlo do spremembe pri zmožnosti opravljanja osnovnih življenjskih potreb, tako da ni več zmožen samostojno opravljati nobeno osnovno življenjsko potrebo. Zato je od prvega dne naslednjega meseca po nastanku sprememb upravičen do dodatka za pomoč in postrežbo v višjem znesku.
Samo s predlaganim dokazom lastnega zaslišanja, s katerim naj bi stranka potrdila pritožbene trditve o neresničnosti iz vročilnice izhajajočih dejstev, stranka zakonske domneve o resničnosti z vročilnico ugotovljenih dejstev ne more ovreči.
Kolektivna pogodba komunalnih dejavnosti člen 3, 3/2, 59.
pogodbena kazen – poslovodna oseba – uporaba kolektivne pogodbe
Za odločitev o tem, ali delavcu gre pravica do odškodnine oziroma pogodbene kazni zaradi prenehanja delovnega razmerja, je pomembno, ali je taka pravica za tožnika predpisana v predpisih, ki so veljali v trenutku prenehanja delovnega razmerja. V konkretnem primeru je tožniku delovno razmerje nezakonito prenehalo zadnji dan veljavnosti pogodbe o zaposlitvi za vršilca dolžnosti direktorja družbe. Tožnik je po zadnji pogodbo o zaposlitvi opravljal funkcijo vršilca dolžnosti direktorja vse do nezakonitega prenehanja delovnega razmerja. Tožnik je torej bil poslovodna oseba in tako za njega velja določilo 2. odstavka 3. člena Kolektivne pogodbe komunalnih dejavnosti, ki določa, da za poslovodne delavce in delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi ta kolektivna pogodba ne velja, razen če je tako določeno s kolektivno pogodbo pri delodajalcu, splošnim aktom delodajalca ali s pogodbo o zaposlitvi, kar pa v tem sporu ni bilo ugotovljeno. Glede na navedeno tožnik do pogodbene kazni na podlagi 59. člena navedene kolektivne pogodbe ni upravičen.
Pogodba o delovanju Evropske unije člen 56. Uredba Sveta (EGS) št. 1408/71 člen 22, 22a, 22(1)(i). Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 128.
zdravljenje v tujini - začasno bivanje v tuji državi - enako obravnavanje
Ker špansko obvezno zdravstveno zavarovanje za španske državljane ne krije stroškov zdravljenja posledic prometnih nesreč, tožnica, ki je bila napotena na delo v Španijo, ni upravičena do povračila stroškov zdravljenja posledic prometne nesreče s strani toženca iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja.
odškodnina zaradi sojenja v nerazumnem roku – predpostavka za uveljavljanje odškodnine – vložitev nadzorstvene pritožbe in rokovnega predloga – rokovni predlog
Glede na to, da je bila tožnikova nadzorstvena pritožba vsebinsko zavrnjena in glede na to, da je bil tožnik z odločitvijo prvostopenjskega sodišča nezadovoljen in je vložil pritožbo, bi moral zaradi izpolnitve predpostavk, ki jih zahteva zakon, v postopku uveljavljanja odškodnine po ZVPSBNO, vložiti rokovni predlog.
Pri tožniku ni prišlo do popolne izgube delovne zmožnosti, saj je še zmožen za delo z omejitvami v polnem delovnem času, kar predstavlja invalidnost III. kategorije. Tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in priznanje pravice do invalidske pokojnine je zato neutemeljen.
zavrženje tožbe – pogodba o zaposlitvi – ničnost – spor z mednarodnim elementom – ugotovitveni – dajatveni zahtevek
ZDR ne določa, da bi morala stranka uveljavljati ničnost pogodbenega določila skupaj z dajatvenim zahtevkom že takoj v tožbi. Uveljavljanje ničnosti pogodbe oziroma njenih pogodbenih določil po določbi tretjega odstavka 13. člena ZDR, ki določa, da pravica do uveljavljanja ničnosti pogodbe o zaposlitvi ne preneha, ni vezano na izljučevalne (prekluzivne) roke, takšen zahtevek pa lahko stranka pod pogoji iz tretjega odstavka 181. člena ZPP (če je sodišče, pred katerim teče pravda, zanj stvarno pristojno in če je za odločanje o tem zahtevku predpisana ista vrsta postopka) uveljavlja tekom pravde poleg obstoječega zahtevka.
Tožnik ima kot invalid I. kategorije invalidnosti zaradi posledic bolezni pravico do invalidske pokojnine. Ker pokojninska osnova, odmerjena na podlagi tožnikovih plač, znaša manj od zneska najnižje pokojninske osnove, se mu pokojnina odmeri od najnižje pokojninske osnove.
javni uslužbenci - disciplinski postopek - odpoved pogodbe o zaposlitvi – nadomestilo za ločeno življenje
Tožnik je v spornem obdobju prejemal nadomestilo za ločeno življenje, do katerega ni bil upravičen zaradi razveze zakonske zveze. S tem je storil težjo kršitev discipline po 12. točki 4. odstavka 57. člena ZObr (dejanje, ki pomeni kaznivo dejanje zoper uradno dolžnost, drugo kaznivo dejanje, storjeno na delu ali v zvezi z delom ali storjeno iz nečastnih nagibov, in drugo kaznivo dejanje ali prekršek, s katerim se krni ugled državnega organa), zato je izrečeni disciplinski ukrep (prenehanja delovnega razmerja) zakonit.
V konkretnem primeru so izpolnjeni vsi pogoji protispisnosti, in sicer se protispisnost nanaša na dejanske ugotovitve (vrednost v prometni nesreči poškodovanega vozila), izražena je neposredno v sami sodbi in zadeva listinsko gradivo, ki je v spisu obravnavane zadeve.