V kolikor se dolžnik sklicuje na to, da je za svoje trditve o tem, da je bil med strankama sklenjen dogovor o obročnem odplačevanju dolga, predložil listinske dokaze, pa pritožbeno sodišče le ugotavlja, da je glede tega predložil dolžnik le listine v italijanskem jeziku, ki jih že zato sodišče prve stopnje ni moglo upoštevati. Že iz navedb v pritožbi dolžnika, upoštevajoč tudi vsebino predloženih listin, je jasno, da so tudi tisti roki za plačilo obrokov kot izhajajo iz dopisa z dne 26.04.2005 in faksa z dne 03.05.2005 do izdaje odločbe sodišča prve stopnje že potekli.
kršitev določb postopka o prekršku - nedovoljena uporaba označenega energenta
Z izpodbijano odločbo o prekršku se obdolženemu namreč ne očita točenja označenega energenta, ki se uporablja za ogrevanje (kar sicer prav tako pomeni prekršek po 71. členu Zakona o trošarinah), temveč se mu očita, da je označeni energent, ki se uporablja za ogrevanje, uporabljal na drug način, kot je to določeno z oznako, to je za pogon svojega osebnega avtomobila.
Tožena stranka je na podlagi dogovora o prevzemu delavcev tožniku izdala sklep o prenehanju delovnega razmerja (skladno z ZDR/90 in ZTPDR), ki je postal dokončen in pravnomočen, z vsemi posledicami. Po pravnomočnosti tega sklepa tožnik nima več možnosti za izpodbijanje odločitve tožene stranke z rednimi pravnimi sredstvi, teh učinkov pa tudi ne more obiti z uveljavljanjem njihove ničnosti oziroma ničnosti dogovora o prevzemu delavcev, saj ta z ničemer ne bi mogla vplivati na vzpostavitev njegovega delovnega razmerja pri toženi stranki. Takšna odločitev bi posegla v pravnomočen sklep o prenehanju delovnega razmerja. Zaradi tega je njegova tožba nedopustna in jo je potrebno zavreči.
OZ člen 12, 12. Splošne uzance za blagovni promet (1954) uzanca 203.
blagovni promet - poslovni običaji - poslovna praksa med strankama - uzance - obličnost pogodb
Po določilu 12.čl. OZ se za presojo obligacijskih razmer gospodarskih subjektov, potrebnih ravnanj in njihovih učinkov, upoštevajo poslovni običaji, uzance in praksa, vzpostavljena med strankama. Besedna zveza "vzpostavljena med strankama" se nanaša le na prakso in ne tudi na poslovne običaje in uzance.
V obrazložitvi so citirani vsi trije objavljeni oglasi in prav v nobenem od njih ni navedbe, da bi pravna oseba K. d.o.o. nudila gotovinska posojila, kar bi lahko potrošnik razumel kot, da pravna oseba sama kreditira občane. Sodišče tako v izreku navede nekaj, za kar ni opore niti v spisovnem gradivu niti v obrazložitvi odločbe o prekršku, temveč gre za sklepanje, h kateremu pa je bilo sodišče zavedeno s strani predlagatelja z neustrezno navedbo v predlogu za uvedbo postopka o prekršku. Tudi sama obrazložitev izpodbijane odločbe pa je nejasna, ker se poslužuje besedice oziroma tako, da bralcu odločbe o prekršku ni jasno, ali je po mnenju sodišča pravna oseba K. d.o.o. nastopala kot ponudnik in s tem kot dajalec kredita ali pa je nastopala kot kreditni posrednik, torej kot posrednik pri posredovanju kredita (za kar pa je omenjena pravna oseba celo registrirana).
V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje prebere vsebino oglasov in samo presodi ter se v odločbi opredeli, ali gre za nudenje kreditov ali pa le za urejanje kreditiranja in v posledici tega, ali je pravna oseba oglaševala nekaj, kar je predmet njenega poslovanja, ali pa je oglaševanje zavajajoče.
ZIZ člen 38, 38c, 38c/2, 38/5, 38, 38c, 38c/2, 38/5.
stroški izvršitelja
Dokončen obračun izvršitelja je po 2. odst. 38. c člena ZIZ izvršilni naslov le v razmerju do upnika. Pri odločanju o upnikovem predlogu za povračilo stroškov izvršitelja kot nadaljnjih izvršilnih stroškov pa je potrebno ponovno presoditi, ali so bila za opravo izvršbe v smislu 5. odst. 38. člena ZIZ potrebna vsa opravljena dejanja izvršitelja oziroma ali so bili vsi upnikovi stroški za delo izvršitelja potrebni in upravičeno obračunani. Ker je sodišče prve stopnje v 3. točki izreka izpodbijanega sklepa dolžniku naložilo v plačilo vse stroške izvršitelja, ne da bi pri tem presodilo in obrazložilo njihovo potrebnost po 5. odst. 38. člena ZIZ, izpodbijanega sklepa v tem delu ni mogoče preizkusiti.
V skladu s 390. členom ZOR je potrebno šteti, da je bilo zastaranje pretrgano z uveljavitvijo odškodninskega zahtevka v kazenskem postopku, vendar ob pogoju vložitve tožbe v roku treh od mesecev od dneva pravnomočnosti kazenske sodbe. Iz potrdila o pravnomočnosti omenjene kazenske sodbe, ki se nahaja v spisu, izhaja, da je postala pravnomočna 15.12.1999. Tožba pa je bila vložena 6.3.2000, torej znotraj zakonsko določenega roka treh mesecev.
Če je sodišče 1. stopnje namesto uredbe sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22.12.2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah nepravilno uporabilo Zakon o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (ZMZPP), je mogoče sklep o ugovoru potrditi, če je rezultat uporabe v pritožbenem postopku isti. Potrditev sklepa se samo obrazloži z drugimi razlogi.
Začasna odredba, da se drugo toženi stranki prepove prodati delnice prve tožene stranke, za katere tožeči stranki v tožbi ocenjujeta, da so lastne delnice ni primerno sredstvo za zavarovanje njunega zahtevka na ugotovitev, da iz lastnih delnice družba nima pravic. S takšno začasno odredbo bi tožeči stranki dosegli prav obratno zadržali bi namreč zatrjevano nezakonito stanja glede obstoja lastnih delnic pri prvi toženi stranki.
stroški - zahtevek - dokončnost in izvršljivost sklepov
Če je upnik sicer pravočasno vložil zahtevo naj sodišče odloči o izvršiteljevih stroških, vendar napačno na sodišču, ne pa tudi pri izvršitelju, ki o zahtevi sploh ni bil obveščen in je označil sporni obračun za dokončnega, se takšna zahteva kot nedovoljena zavrže.
Upnik je bil pravilno poučen, da mora vložiti zahtevo pri izvršitelju, pa je kljub temu ravnal drugače. Zato mora nositi posledice napačne odločitve.