prekluzija – nova dejstva in dokazi – prava neuka stranka
Pritožbene novote (nove trditve in na novo predlagane dokazne listine) v nasprotju s prepričanjem toženke niso upoštevne, ker toženka ni izkazala, da jih brez svoje krivde ni mogla uveljavljati v postopku pred sodiščem prve stopnje. To, da je prava neuka stranka, samo po sebi ni opravičljiv razlog, saj bi sicer pravilo o prekluzijah veljalo le za stranke, ki jih zastopajo odvetniki. Prav tako neopravičljiv pa je razlog, da se je zanašala na to, da se je sodišče že pozitivno prepričalo o njenih ugovorih na podlagi predloženih in izvedenih dokazih, kar implicite pomeni, da jih je stranka štela za nepotrebne.
ZPP člen 116, 116/1, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8.
vrnitev v prejšnje stanje – upravičen razlog – krivdno ravnanje tretjega – nepravilna vročitev – napaka pri vročanju kot pritožbeni razlog
Upravičen vzrok pri presoji predloga za vrnitev v prejšnje stanje so lahko takšne okoliščine oziroma ovire, ki jih stranka sama ni mogla predvideti in odkloniti in se tudi ne morejo pripisati njeni krivdi. Toženka ni trdila, niti izpovedala, da ima tudi tožnica ključ skupnega nabiralnika, zato se izkaže pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da pregled toženkine pošte in njena zavrnitev s strani tožnice ne predstavlja okoliščine, ki bi verjetno izkazovala obstoj opravičenega razloga za vrnitev v prejšnje stanje.
Če meni pritožba, da je sodišče prve stopnje zagrešilo napake pri vročanju, je ne more uveljavljati kot podlage za vrnitev v prejšnje stanje, saj se te presojajo v okviru obravnavanja pritožbe v zvezi z preizkusom zakonitosti odločbe sodišča prve stopnje.
ODŠKODNINSKO PRAVO – USTAVNO PRAVO – MEDNARODNO PRAVO ČLOVEKOVIH PRAVIC
VSL0055961
EKČP člen 6, 6/1, 13, 41. OZ člen 179.
pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - sojenje v nerazumnem roku - pravica do učinkovitega pravnega sredstva - osebnostne pravice - denarna odškodnina - pravno priznana škoda - neposredna uporabljivost EKČP
Kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, pravica do učinkovitega pravnega sredstva in pravica do enakosti pred zakonom niso osebnostne pravice, zato se tožnica tožnica ne more opirati na določbo 179. člena OZ, ki priznava denarno odškodnino za duševne bolečine zaradi okrnitve osebnostne pravice.
Določbe EKČP (1. odstavek 6. člena, 13. člen in 41. člen) niso neposredno izvršljive oziroma jih ni mogoče direktno uporabiti v konkretni zadevi, temveč terjajo nadaljnje notranjepravno zakonodajno urejanje.
Ker je sodišče prve stopnje poleg tožnice zaslišalo ključno pričo, ki je vedela največ povedati tako o okoliščinah, v katerih se je oblikoval predlog tožnici v podpis ponujene poravnave, kakor tudi o tožničinem odločanju za podpis le-te, izpovedbi te priče pa je sodišče prve stopnje v bistvenem sledilo, se je tudi po prepričanju sodišča druge stopnje kot nepotrebno izkazalo zaslišanje ostalih vlagateljev, ki so sicer sodelovali pri dogovarjanjih s toženko, ne pa tudi v postopku neposrednega odločanja tožnice za podpis sporne poravnave. Z zavrnitvijo nekaterih po tožnici predlaganih dokazov sodišče prve stopnje tožnici ni odvzelo možnosti dokazovanja pravno relevantnih dejstev, saj je ta dejstva na podlagi izpovedbe tožnice in njenega moža v bistvenem štelo za dokazana.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - odškodninska terjatev za škodo povzročeno s kaznivim dejanjem - zastaranje odškodninskega zahtevka
Nedvomno je, da je bila škoda povzročena tožnici za nepravilno vožnjo zavarovanca tožene stranke, ki je bil tudi obsojen zaradi kaznivega dejanja, katerega pregon zastara, kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, v petih letih. Res pa je, da v kazenskem postopku, kljub temu, da se je v pravdnem postopku ugotovila huda telesna poškodba, tožnica ni imela statusa oškodovanke. Po mnenju pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje v tem delu ni pravilno uporabilo določbe 377. čl. ZOR. Ta določba ureja položaj, ko je ob predhodnem vprašanju, temelju odškodninske odgovornosti, ugotovljeno v kazenskem postopku. Za civilno sodišče pomeni, da je vezano na obseg kazenske sodbe in da lahko samo ugotavlja, da je bila škoda storjena s kaznivim dejanjem le izjemoma, kadar kazensko sodišče o tem ni moglo odločati (npr. ker je storilec umrl ali duševno zbolel med kazenskim postopkom) in je potrebna ta odločitev zaradi pravilne uporabe materialnega prava.
stroški začasnega zastopnika – delež zakoncev na skupnem premoženju
Stroški začasnega zastopnika so namreč le del pravdnih stroškov in delijo usodo ostalih pravdnih stroškov – odločitev o tem, katera pravdna stranka jih je dolžna nositi in koliko, je skladno s 154. členom ZPP odvisna od končnega uspeha pravdnih strank v postopku.
ZZK-1 člen 27/1, 27/2, 29/2, 39, 40/1- 8, 63, 148. ZGO-1 člen 146/3, 152, 153, 154, 155, 158, 159/1. ZUP člen 224/1, 224/2, 224/2-3.
zaznamba posebnih prepovedi – vpis v zemljiško knjigo po uradni dolžnosti – zaznamba na podlagi izvršljive inšpekcijske odločbe
O dovolitvi vpisa zaznambe posebnih prepovedi iz 158. člena ZGO-1 odloča zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti na podlagi izvršljive (in ne dokončne) inšpekcijske odločbe.
Upravni spor v zvezi z upravnim postopkom za preveritev pogojev zaščitenosti kmetije in zapuščinski postopek nista postopka, v katerih bi sodišče odločalo o pridobitvi, spremembi ali prenehanju stvarne pravice na nepremičnini. Zato ni pogojev za zaznambo spora.
materialno procesno vodstvo – zastopanje po odvetniku – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje
Dolžnost sodišča, da opravi materialno procesno vodstvo, velja ne glede na to, ali ima stranka v sporu pooblaščenca odvetnika.
Ravnanje tožnice, ki je v skladu z navodili sodišča bolj natančno opredelila stanovanje, odkup katerega zahteva s tožbo, ne predstavlja spremembe tožbe, saj ne gre za spremembo istovetnosti zahtevka, povečanje zahtevka ali uveljavljanje drugega zahtevka poleg obstoječega.
povrnitev škode - višja sila – deževje s poplavami – substanciran dokazni predlog – novo izvedensko mnenje
Intenzivne in dolgotrajne padavine je v daljšem časovnem razdobju mogoče pričakovati in tako odkloniti posledice morebitnih poplav s primerno zgrajeno in vzdrževalno kanalizacijo. Toženka se zato ne more sklicevati na to, da je bil škodni dogodek nepričakovan in nepreprečljiv.
kraja vozila - zavarovalna pogodba - zavarovanje avtomobilskega kaska
I. odst. 950. čl. OZ določa, da je zavarovanec dolžan storiti predpisane in dogovorjene ukrepe, ki so potrebni, da se prepreči nastanek zavarovalnega primera.Tega pa zavarovanec s tem, ko je pustil ključe v odklenjenem avtomobilu, ni storil.
motenje soposesti – dotedanji način izvrševanja posesti – izrecna preprečitev ali ovira prehoda po spornem delu nepremičnine – onemogočen prehod - odklonitev odmika avta
Čeprav je tožnica sporno vožnjo opravila izredno poredko (okrog trikrat letno) in le takrat, kadar je morala pripeljati kakšno večjo ali težjo stvar na svoje zemljišče, in čeprav do obravnavanega trenutka nikdar od tožencev ni zahtevala odstranitev tam postavljene ovire za dostop, je dejstvo, da nikdar do takrat ni te vožnje koristila ali imela potrebe jo koristiti, ko bi bil prehod oviran oziroma vsakokrat, ko je po tem delu imela namen voziti, za vožnjo tam ni bilo ovire.
Vloga, s katero upnik predlaga nadaljevanje izvršbe z drugim izvršilnim sredstvom, je vloga v izvršilnem postopku, zato je odvetnik za sestavo take vloge upravičen do plačila storitve po tč. 7 Tar. št. 27 Odvetniške tarife.
konec izvršilnega postopka – izdaja sklepa o ustavitvi izvršbe – umik predloga za izvršbo – izvršilni stroški – stroški umika
Izvršilni postopek se konča z zadnjim izvršilnim dejanjem, to je z dokončnim poplačilom upnika. ZIZ v takem primeru ne predvideva izdaje posebnega sklepa o ustavitvi izvršbe. Izdaja takšnega sklepa sicer ni protipravna, ni pa odločilna za samo končanje izvršilnega postopka. V predmetni zadevi je bil torej postopek končan, ko je banka dne obvestila sodišče, da je dolg dokončno poplačan. Umik predloga za izvršbo in v njem priglašeni stroški tega umika po končanem postopku ni bil potreben.