tožbene trditve - vezanost sodišča na trditveno podlago – sprememba trditvene podlage v pritožbi
Sodišče prve stopnje je odločitev pravilno oprlo le na dejstva, ki jih je tožeča stranka navajala v tožbi, saj je na trditveno podlago vezano. S trditvami v pritožbi spreminja tožbeno trditveno podlago, kar ni dopustno.
plača – denarna terjatev – neposredno sodno varstvo
Tožnik je bil zaradi uvedbe disciplinskega postopka predčasno odpoklican z opravljanja vojaške službe izven države. Ker je disciplinski postopek zastaral, je upravičen do razlike v plači med plačo, ki jo je prejemal v Republiki Sloveniji, in plačo, ki bi jo prejemal pri opravljanju nalog izven države. Opisana razlika v plači predstavlja „čisto“ denarno terjatev, ki jo je tožnik utemeljeno uveljavljal neposredno pred pristojnim delovnim sodiščem.
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje v skladu s 1. odstavkom 208. člena ZPP odločalo le o procesni legitimaciji dedinj, ne pa tudi o materialnopravni utemeljenosti njunega tožbenega zahtevka. Očitki pritožbe se smiselno nanašajo na vprašanje materialnopravne utemeljenosti zahtevka druge dedinje kot naslednice tožnika, o čemer pa sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom ni odločalo, zato so neutemeljeni.
pravdni stroški - postopek v zakonskih sporih - prosti preudarek
Po določbi 413. člena ZPP v postopku v zakonskih sporih odloči sodišče o stroških postopka po prostem preudarku, pri čemer prosti preudarek ne izključuje uporabe splošnih določb ZPP o povrnitvi pravdnih stroškov (154. člen ZPP – načelo pravdnega uspeha).
ZPP člen 111, 111/2, 111/4, 112, 112/1, 112/2, 142, 142/3, 142/4, 343, 343/2. ZIZ člen 9, 9/3.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - naknadna kumulacija izvršilnih sredstev - izvršba na nepremičnino
Ker dolžnik pisanja z izpodbijanim sklepom na pošti ni dvignil v 15 dneh, odkar mu je bilo v hišnem predalčniku puščeno obvestilo o prispelem pismu, se je vročitev izpodbijanega sklepa štela za opravljeno po poteku 15 dni od puščenega obvestila, rok za vložitev pritožbe zoper izpodbijani sklep pa mu je začel teči naslednji dan in se je iztekel na ponedeljek (kajti dan, ko bi se rok moral izteči, je bila nedelja).
posojilna pogodba – denarna obveznost v tuji valuti – pogodbene in zamudne obresti - ničnost – svoboda urejanja obligacijskih razmerij
Dogovor pravdnih strank, po katerem v posamezno pogodbo kot glavnico vpišeta bruto znesek financiranja posojilojemalca, torej dejansko izročeno glavnico in vsoto pogodbenih dogovorjenih obresti, pri čemer se višine pogodbene obrestne mere ne da razbrati, ne predstavlja takšne kršitve načela vestnosti in poštenja in morale, ki bi narekovale ugotovitev celotne ničnosti pravnega posla.
Pri ugotavljanju oderuškosti višine obrestne mere pogodbenih in pogodbeno dogovorjenih zamudnih obresti za terjatve med posojilodajalko – gospodarsko družbo in posameznikom za obveznosti v tuji valuti pred uveljavitvijo OZ je ustrezna primerjava z obrestno mero, ki so jo za podobne posle uporabljale banke. Po uveljavitvi OZ pa se uporablja domneva oderuških obresti 377. člena OZ.
delna invalidska pokojnina - invalidnost III. kategorije - izplačevanje pokojnine
Pravica do delne invalidske pokojnine se zavarovancu (invalidu III. kategorije invalidnosti) prizna z dnem nastanka invalidnosti. Datum priznanja te pravice ni vedno istoveten z datumom pričetka izplačevanja delne invalidske pokojnine, saj se le-ta izplačuje od dneva pričetka dela s skrajšanim delovnim časom od polnega, vse dokler zavarovanec opravlja delo z delovnim časom, ki ustreza njegovi delovni zmožnosti.
Sodišče prve stopnje je tožnikoma, kljub temu da sta vselej prekoračila postavljene roke, omogočilo postavljanje dodatnih vprašanj izvedencema in je trikrat ugodilo njunemu predlogu za dopolnitev izvedenskega mnenja, nato pa jima je omogočilo še neposredno zaslišanje izvedencev. S takšnim postopanjem jima je v celoti omogočilo, da se o izvedenem dokazu izjavita, z dopolnitvijo mnenj in dodatnim zaslišanjem izvedencev pa je tudi odpravilo vse nejasnosti.
Ob ugotovitvi izvedencev, da plodovi ovoji niso bili okuženi z mikroorganizmi iz sečil, ampak s črevesnimi mikroorganizmi, da torej ni bilo nobene povezave med okužbo sečil in okužbo plodovih ovojev in da tudi sicer znanstveno ni ugotovljena nobena povezava med prezgodnjimi porodi in asimptomatsko bakteriurijo, je bilo nepotrebno zaslišanje zdravstvenega osebja v zvezi s tem, da je tožnica ob pregledih navajala znake vnetja sečil. Tudi ugotovitev, da je tožnica te znake navajala, ne bi mogla pripeljati do drugačne odločitve, saj sta izvedenca skladno ugotovila, da okužba sečil ni bila v nobeni vzročni zvezi s prezgodnjim porodom. Sodišče prve stopnje tako ni kršilo pravice tožnikov do izjave, ko je njun dokazni predlog zavrnilo.
ugotovitev lastninske pravice – originarna pridobitev lastninske pravice – priposestvovanje – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – dobroverni lastniški posestnik – raziskovalna dolžnost
Toženka ob sklepanju darilne pogodbe s svojo pravno prednico leta 2005 ni bila dobroverna, saj iz navedenih okoliščin izhaja, da je vedela, da se je solastniški delež njene prednice zmanjšal, tako da ni več znašal polovico. Neutemeljen je pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje nepravično očitalo toženki, da ni izpolnila svoje preiskovalne dolžnosti ob pridobitvi nepremičnine. Ker je bila nepremičnina v izključni posesti tožnika, ki ni bil prenosnik, je raziskovalna dolžnost zahtevala, da bi se toženka pozanimala, kakšna je njegova pravica na tej nepremičnini. Toženka po sklenitvi darilne pogodbe leta 2005 v hišo, ki stoji na sporni nepremičnini, ni vstopila, niti ni zanjo pridobila ključa, torej je nikoli ni prevzela v posest.
: ZPIZ-1 člen 276, 276/1. ZPIZ člen 129. OZ člen 131, 131/1. ZPP člen 7.
pravno priznana škoda - premoženjska škoda - nepremoženjska škoda - odškodninska odgovornost zavoda
Kljub temu da je bila drugostopna odločba toženca odpravljena, tožencu ni mogoče očitati protipravnosti ravnanja. Drugačna strokovna presoja namreč ne pomeni, da je bilo ravnanje toženca pri odločanju o pravicah tožnika nedopustno.
Neutemeljeno je sklicevanje na tožnikovo delno invalidnost, zaradi katere naj ne bi bil sposoben odskočiti (preden ga je toženec povozil z avtom), saj podlago za deljeno odgovornost po 171. čl. OZ lahko predstavlja le neskrbno (krivdno) ravnanje oškodovanca, ne pa njegove osebne lastnosti.
Toženka mora pribaviti vse dokaze, s katerimi dokazuje, da je šlo za uprizorjeno prometno nesrečo.
Izključitev možnosti, da so poškodbe na vozilu nastale v okoliščinah, v katerih bi tožnik v skladu s splošnimi pogoji izgubil zavarovalne pravice je v dani situaciji, ko način nastanka prometne nesreče ni ugotovljen (jasno je le, da do nje ni prišlo na način, kot ga je zatrjeval tožnik), v dokaznem bremenu tožnika.
ZPP člen 111, 111/2, 111/4, 112, 112/1, 112/2, 142, 142/3, 142/4, 343, 343/2. ZIZ člen 9, 9/3..
spor o pristojnosti – krajevna pristojnost – naknadna kumulacija izvršilnih sredstev – izvršba na nepremičnino
Ker je upnik vložil predlog za nadaljevanje izvršbe z izvršbo na nepremičnine po začetku veljavnosti novele ZIZ-E, je krajevno pristojno za odločanje v tej izvršilni zadevi okrajno sodišče, na katerega območju se nahaja nepremičnina.
dokazi – izvedba dokazov – zavrnitev dokaznih predlogov – obrazložitev zavrnitve dokaznega predloga – možnost obravnavanja pred sodiščem – spor majhne vrednosti – omejeno število pripravljalnih vlog
S tem, ko je sodišče brez obrazložitve zavrnilo dokaze, ki so relevantni in primerno sredstvo za dokazovanje postavljenih trditev, je stranki onemogočilo obravnavanje pred sodiščem.
Ker je število vlog v sporu majhne vrednosti omejeno, navedb in dokaznih predlogov iz vlog z dne 13.11.2008 (tožeča stranka) in 1.12.2008 (tožena stranka) ni mogoče upoštevati in to kljub temu, da je bila tožeča stranka k vložitvi zadnje vloge (pomotoma) pozvana. Ob vročitvi odgovora na tožbo je bila tožeča stranka pravilno opozorjena, da lahko vloži le eno vlogo. Njen riziko je, če v vlogi z dne 13.10.2008 ni podala vseh navedb in predlogov; zaradi kasnejšega nepravilnega pouka njene procesne pravice niso bile kršene.
prekluzija - novi dokazi v pritožbi - pritožbene novote - ugotovitev služnosti – priposestvovanje služnosti – najemna pogodba
V zvezi z novimi dokazi, ki jih je tožena stranka priložila pritožbi, pritožbeno sodišče ocenjuje, da ne gre za dopustno pritožbeno novoto (1. odst. 337. čl. ZPP). Toženec ni izkazal, da teh dokazov brez svoje krivde ni mogel predložiti do konca glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje. Trditev, da za obstoj dokumentacije ni vedel, ker se je nahajala pri Z. B, ni zadosten razlog, saj je dolžnost strank, da si pravočasno priskrbijo potrebne dokaze oziroma se ustrezno pozanimajo, ali ti obstajajo. Gre za listine, ki se nanašajo na pravne prednike toženca, zato bi ob ustrezni skrbnosti zanje z veliko verjetnostjo lahko izvedel pravočasno. Toženec ni navedel, da bi se za obstoj takšne dokumentacije pri svojih pravnih prednikih, na dobro vero katerih se med drugim tudi sklicuje, sploh (pravočasno) pozanimal.
vpis v zemljiško knjigo – pogoji za dovolitev vpisa v zemljiško knjigo – listina – načelo pravnega prednika
Zemljiškoknjižnemu predlogu mora biti priložena listina oz. listine, ki so podlaga za zahtevani vpis in druge listine, če tako določa zakon. Predlagatelj je predložil listino, ki ne učinkuje proti vpisani imetnici pravice in ne v korist lastnikov etažnih enot, v korist katerih je vpis predlagan.
vzpostavitev zemljiškoknjižne listine – postopek za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine
Postopek po predlogu za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine ni dopusten, če hkrati ni vložen predlog za vknjižbo lastninske pravice. Predlog za vknjižbo lastninske pravice je predlagateljica sicer vložila že pred tem, vendar je bil predlog zavržen in ga ni mogoče upoštevati.
ZTRL člen 33. ZPP člen 337, 337/1. SZ člen 24, 24/3.
stroški upravljanja – lastninska pravica – obveznost plačevanja stroškov s strani zemljiškoknjižnega lastnika
Tožeča stranka v pritožbi poskuša dopolniti navedbe, s tem ko zatrjuje, da naj bi jo toženec obvestil, da naj tožeča stranka vse stroške zaračunava njemu. Takšne dopolnjene navedbe v pritožbi, ki sicer kažejo na obstoj obligacijskega razmerja med pravdnima strankama, predstavljajo nedopustno pritožbeno novoto, ki jo pritožbeno sodišče ne sme upoštevati.
stvarna služnost – prenehanje stvarne služnosti – bistveno spremenjene okoliščine, v katerih je bila služnost ustanovljena
Lastnik služeče stvari lahko zahteva, naj stvarna služnost preneha, če postane nekoristna za uporabo gospodujoče stvari ali če so se bistveno spremenile okoliščine, v katerih je bila ustanovljena. V obeh primerih je tako potrebno zatrjevati (in dokazovati) spremembo okoliščin glede na čas ustanovitve služnosti.
izostanek z naroka - opravičljiv izostanek z naroka - bolezen stranke - bolezen pooblaščenca – preložitev naroka – nenadna in nepredvidljiva bolezen - nenadna in nepredvidljiva poškodba - zdravniško opravičilo – sodba na podlagi odpovedi
Če stranka ali njen pooblaščenec ne pride na narok zaradi zdravstvenih razlogov, sodišče narok preloži le, če je bolezen ali poškodba nenadna in nepredvidljiva ter stranki (ali pooblaščencu) onemogoča prihod na sodišče ali sodelovanje na naroku; oseba pa mora predložiti zdravniško opravičilo, izdano na obrazcu v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo.