ZP-1-UPB3 člen 22, 22/3, 26, 26/6, 202a, 202a/5. ZVCP-1 člen 235, 235/5.
postopek o prekršku - kršitev materialnih določb zakona - prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja - pogoji za izrek - vožnja motornega vozila kot osnovni poklic - poklicni voznik
Zmotno je stališče, da je bil napačno uporabljen ZVCP, ker da sodišče ne bi smelo razveljaviti vseh kategorij, temveč samo B kategorijo. ZVCP-1 v določbi petega odstavka 235. čl. sicer določa, da se imetniku vozniškega dovoljenja, za katerega je vožnja motornega vozila osnovni poklic, lahko prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja ne izreče za kategorijo motornih vozil, s katero opravlja osnovni poklic, razen če je z vozilom te kategorije dosegel ali presegel tretjino kazenskih točk, predpisanih za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ali storil prekršek, za katerega je predpisanih 18 kazenskih točk. Obdolženec ne navaja, da bi bila vožnja osebnega avtomobila njegov poklic, tudi če bi bila, pa za izrek omiljene sankcije ni pogojev, saj je prav z vozilom B kategorije storil prekršek, za katerega je predpisanih 18 kazenskih točk.
sklep o odmeri nagrade izvedencu - nestrinjanje z izvedenskim mnenjem - pravno relevantni razlogi zoper sklep o odmeri nagrade
Pritožbene navedbe pomenijo vsebinsko nestrinjanje tožnika z izvedenskim mnenjem, kar ni pravno relevanten pritožbeni razlog zoper sklep o odmeri nagrade in stroškov izvedenki za delo, ki ga je do sedaj opravila.
ZP-1-UPB3 člen 22, 22/3, 202a, 202a/1. ZVCP-1 člen 189, 189/2, 189/3, 235.
postopek o prekršku - odločanje in izdaja sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja - izrekanje kazenskih točk v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja
1. Zoper plačilni nalog PP K., opr. št. 1 je bila vložena zahteva za sodno varstvo, ki jo je Okrajno sodišče v Sežani s sodbo z dne 13. maja 2009 zavrnilo in je šele s tem dnem postal plačilni nalog pravnomočen (torej ne 24.10.2008, kot izhaja iz klavzule pravnomočnosti prekrškovnega organa na kopiji plačilnega naloga, ki je bil dostavljen sodišču).
2. Kazenske točke (6), izrečene s plačilnim nalogom PP K., opr. št. PN 1 so bile vpisane v evidenco kazenskih točk že pred pravnomočnostjo (24.oktobra 2008 namesto 13. maja 2009, ko je bila s sodbo zavrnjena zahteva za sodno varstvo, na kar opozarja pritožba), ker pa je storilec presegel 17 kazenskih točk preden je bil poslan na program izobraževanja, ga na takšno izobraževanje ni več mogoče poslati. ZVCP-1 namreč v 3. odst. 189. čl. določa le, da organ, ki vodi evidenco o kazenskih točkah, napoti imetnika veljavnega vozniškega dovoljenja na izobraževanje in usposabljanje za varno vožnjo, ne določa pa roka v katerem mora to storiti. Zato je logično, da je imetnika veljavnega vozniškega dovoljenja mogoče poslati na takšno izobraževanje le dokler znotraj treh let ne preseže 17 kazenskih točk.
Tožbeni zahtevek se nanaša na nepremičnine, glede katerih je tožnica v tožbi pojasnila, da so bile vknjižene kot družbena lastnina na podlagi Odloka o prenehanju lastninske pravice (izdanega na podlagi Zakona o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev), Pri spornih nepremičninah je bila vpisana pravica uporabe na O.. Po Zakonu o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini (ZLNDL – Ur. l. RS, št. 44/97), ki je uredil lastninjenje zemljišč in stavb v družbeni lastnini pa so nepremičnine postale lastnina pravnih oseb, ki so imele na nepremičnini pravico uporabe. Vsi vpisi so torej temeljili neposredno na zakonu oz. odloku, zato ni mogoče govoriti o njihovi materialnopravni neveljavnosti. Okoliščine, ki jih kot ključne izpostavlja tožnica v pritožbi, torej ne glede na njihovo siceršnjo tehtnost, za tožbo, kot je bila zastavljena, niso relevantne.
postopek o prekršku - varnost cestnega prometa - odgovornost lastnika vozila - dokazno breme
V skladu z določbo prvega odstavka 233. čl. ZVCP-1 se v primeru, če je prekršek zoper varnost cestnega prometa storjen z vozilom, pa ni mogoče ugotoviti, kdo je storilec, za prekršek kaznuje lastnik oziroma imetnik pravice uporabe vozila, razen če dokaže, da tega prekrška ni storil. Ustavno sodišče je v svoji odločbi št. U-I-295/2005 v zvezi z navedeno zakonsko določbo navedlo, da se obdolženec razbremeni že tedaj, ko z ustrezno stopnjo verjetnosti (ki je nižja od tiste, ki se izraža v razumnem prepričanju sodišča o obstoju nekega dejstva) izkaže, da ni storilec prekrška, vendar pa obdolženec s svojimi navedbami v bistvu niti ne ponuja alibija za čas prekrška, zgolj s trditvijo, da v času prekrška ni bil on voznik osebnega avtomobila, pač pa nekdo od njegovih družinskih članov, pa ni izkazal z ustrezno stopnjo verjetnosti, da ni storilec prekrška.
KZ-1 člen 7, 7/1 in 2, 191, 191/1. KZ člen 299, 299/1.
uporaba milejšega zakona – kaznivo dejanje nasilništva in nasilja v družini
Upoštevajoč, da primerjava opisov kaznivega dejanja nasilništva po 1. odstavku 299. člena KZ in kaznivega dejanja nasilja v družini po 1. odstavku 191. člena KZ-1 pokaže, da gre za zelo podobni dejanji, pri čemer je pri kaznivem dejanju nasilja v družini po 1. odstavku 191. člena KZ-1 dodan zakonski znak, da storilec z navedenimi nasilnimi ravnanji oškodovanca spravlja v podrejen položaj, je obtoženčevo celotno opisano ravnanje potrebno pravno opredeliti kot eno dejanje in to po sedaj veljavnem KZ-1, torej kot kaznivo dejanje nasilja v družini po 1. odstavku 191. člena KZ-1, ki je dejansko kolektivno kaznivo dejanje.
ZPP člen 86, 86/1, 95, 95/1, 95/2, 97, 97/1, 98, 98/5, 367, 384. ZPP-D člen 130, 130/3, 130/4.
pooblastilo za vložitev izrednega pravnega sredstva – obstoj in pravilnost pooblastila za revizijo – dopuščena revizija
Vlogo tožene stranke je mogoče obravnavati le kot revizijo, ker ZPP pred uveljavitvijo ZPP-D dopuščene revizije ni urejal.
Zakonski zahtevi novega pooblastila za vložitev izrednega pravnega sredstva ustreza pooblastilo, ki ni le novo v časovnem smislu (izdano v obdobju, ko je že nastala pravica do vložitve izrednega pravnega sredstva – po pravnomočnosti odločbe, ki se izpodbija), pač pa tudi posebno. Za revizijski postopek to pomeni, da mora biti v njem izrecno navedeno, da je dano za zastopanje pred Vrhovnim sodiščem v postopku revizije.
lovska družina - pravila društva - plačilo članarine - izpolnitev obveznosti - zapadlost terjatve - čas izpolnitve, če rok ni določen
Čas izpolnitve dospelosti je element obveznosti, ki sodi v sklenitveno področje. Stranki medsebojno določita obveznosti ob sklenitvi pogodbe oziroma ob sprejemu društvenih pravil. Običajno že tedaj določita tudi čas oziroma rok, ko mora biti izpolnitev izvršena. Če pa tega ne storita ob sklenitvi pogodbe oziroma ob sprejemu pravil, mora sodišče ugotavljati zapadlost terjatve na podlagi okoliščin primera.
ZIZ člen 15, 30, 31, 31/1, 141, 141/1. ZPP člen 365, 365-3.
predložitev seznama dolžnikovega premoženja – neuspešnost izvršbe z rubežem denarnih sredstev – neizčrpanje vseh izvršilnih sredstev
Namen instituta predložitve seznama dolžnikovega premoženja omogočiti upniku, da pride do poplačila, ki ga sicer zaradi nedostopnosti podatkov o dolžnikovem premoženju sploh ne bi mogel doseči. Slednje pa ne pomeni, da je predložitev seznama dolžnikovega premoženja skrajna možnost, ki se je lahko upnik posluži in da mora pred tem izčrpati vse možnosti, ki mu jih za konkretnega dolžnika in njegovo premoženjsko stanje daje zakon.
ZIZ člen 15, 59, 59/1, 59/2. ZPP člen 154, 165, 165/1, 338, 338/1, 350, 350/2, 365, 365-2.
izvršilni naslov – ugovor zoper sklep o izvršbi – preživnina -odločanje na podlagi dejstev, ki so med strankama sporna - napotitev na pravdo zaradi nedopustnosti izvršbe
Zakon sedaj dopušča izvršilnemu sodišču, da odloča o ugovoru tudi, če je ta vložen na podlagi dejstva, ki se nanaša na samo terjatev in je med strankama sporno
ZD člen 214, 221. ZDKG člen 5, 6, 7, 11, 12. ZDen člen 82.
vmesni sklep v zapuščinskem postopku – delni sklep v zapuščinskem postopku – dedovanje denacionaliziranega premoženja – dedovanje zaščitene kmetije – prejšnji sklep o dedovanju
Sklep zapuščinskega sodišča o določitvi dediča zaščitene kmetije ne predstavlja vmesnega sklepa, temveč po vsebini delni sklep, upoštevaje, da zapuščinsko sodišče še ni odločilo o dednopravnih zahtevkih ostalih dedičev, torej še ni odločilo o vseh vprašanjih, o katerih je potrebno odločiti s sklepom o dedovanju.
Ker je postavljena dedinja na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju že dedovala zaščiteno kmetijo, v katere sklop pravno spada tudi predmetna parcela (ki je predmet dedovanja v tem zapuščinskem postopku) kot nadomestna parcela za podržavljeno (in v denacionalizacijskem postopku vračano premoženje), ji ta okoliščina daje odločilno prednost pred drugo dedinjo.
Določba kolektivne pogodbe o pogodbeni kazni določa posebno odškodninsko odgovornost delodajalca v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja. Tožnik je na podlagi pravnomočne odločbe sodišča v delovnem sporu, s katero je bila ugotovljena nezakonitost prenehanja delovnega razmerja, do pogodbene kazni upravičen, ne glede na morebitno odškodnino, ki jo je prejel zaradi sodne razveze pogodbe o zaposlitvi po določbi 118. čl. ZDR.
odškodnina – nesreča pri delu – krivdna odgovornost
Tožena stranka je bila dolžna kot delodajalec zagotoviti pogoje za varnost in zdravje pri delu (med katere sodi ustrezna razsvetljenost delovnega mesta). Ker tega ni storila, je krivdno odgovorna za škodo, ki jo je tožnik utrpel, ko se je pri raztovarjanju litoželeznih cevi zaradi slabe razsvetljenosti spotaknil preko viličarja ter padel na obe roki in obe koleni.
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije - stečajni postopek nad najdenim premoženjem družbe - zahtevki upnikov za plačilo neplačanih obveznosti izbrisne družbe - stečajni dolžnik kot upnik - nadaljevanje izvršilnih postopkov, začetih pred začetkom stečajnega postopka
Če je začet stečajni postopek nad premoženjem izbrisane pravne osebe, se za uveljavitev zahtevkov iz šestega odstavka 442. čl. ZFPPIPP (zahtevki upnikov za plačilo neplačanih obveznosti izbrisane družbe) smiselno uporabljajo drugi do peti odstavek 350. čl. in 351. čl. tega zakona.
SZ-1 člen 82. ZGD-1 člen 425, 426. ZSReg člen 30, 30/1.
skupnost lastnikov po SZ-1 - prenehanje skupnosti lastnikov - prenehanje skupnosti na podlagi sklepa vseh članov skupnosti z likvidacijo - nepopolna vloga - priloge vloge - smiselna uporaba ZGD-1
SZ-1 namreč v 82. členu predpisuje, da lahko skupnost lastnikov preneha z likvidacijo na podlagi sklepa, ki ga sprejmejo vsi člani skupnosti. Drugih določb v zvezi s tem načinom prenehanja pravnega subjekta SZ-1 ne vsebuje, zato je po oceni pritožbenega sodišča, sodišče prve stopnje pravilno ravnalo, ko se je glede postopka prenehanja skupnosti lastnikov po skrajšanem postopku naslonilo na smiselno uporabo določb 425. in 426. člena ZGD-1.
ZDR člen 110, 111, 111/1, 111/1-1. KZ člen 145, 145/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – ogrožanje varnosti
Ker niti direktor niti delavec tožene stranke tožnikovih besed nista razumela kot resne grožnje, ni bil podan eden izmed elementov očitanega kaznivega dejanja ogrožanja varnost (občutek osebne ogroženosti oškodovanca), tako da izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. al. 1. odst. 111. čl. ZDR ni zakonita.
OZ člen 376, 1060. ZDR člen 117, 118 ZOR člen 154, 154/1, 155, 189, 200, 203. ZPP člen 8, 254, 339, 339/, 339/2, 339/2-14. ZTPDR člen 38. Samoupravni sporazum o seznamu poklicnih bolezni.
pravična denarna odškodnina - duševne bolečine - zmanjšanje življenjske aktivnosti - prejemanje nadomestila plače kot premoženjska škoda - pomanjkljiva dokazna ocena - soočenje izvedencev - zakonske zamudne obresti - prepoved ne ultra alterum tantum
Zaradi duševnih bolečin zaradi začasnega zmanjšanja življenjske aktivnosti se lahko prisodi odškodnina le izjemoma, če so te bolečine močnejše intenzivnosti in daljšega trajanja ali če to opravičujejo posebne okoliščine.
Tožniku pripada dodatno plačilo za ure, opravljene preko polnega delovnega časa, kljub odsotnosti pisne odredbe delodajalca, saj ga je opravil z vednostjo in po naročilu (odločitvi) nadrejenega delavca.
začasna nezmožnost za delo - zmožnost za delo - invalidnost
Pri tožniku je bilo v invalidskem postopku ugotovljeno, da je zdravljenje v smislu pričakovanega izboljšanja zaključeno in da na podlagi takšnega dokončnega stanja tožnik ni več zmožen za delo voznika, pač pa za drugo delo z omejitvami. To pomeni, da se tožnikova začasna nezmožnost za delo lahko ugotavlja ne več za delo voznika, ampak v okviru preostale delovne zmožnosti ne glede na to, ali so bile tožniku priznane pravice iz invalidskega zavarovanja ali ne.
Ker ni pravne podlage za razlago, da pojem plače, kadar predpis določa pravice glede na izplačano povprečje plač, pomeni neto znesek plače, so tožnice upravičene do razlike odpravnine med odpravnino, obračunano na podlagi bruto in ne neto plače v zadnjih treh mesecih, in prejeto odpravnino.