Tožniku, ki je bil v spornem obdobju rezervni delavec in je nadomeščal strojevodje, ki so zboleli ali šli na dopust, je bil odrejen ogled proge, kjer naj bi obnovil poznavanje razmer na progi v spremstvu vodnika inštruktorja strojevodij, saj tožnik že več kot leto dni ni vozil po tej progi. Tožnik je to delo odklonil s sklicevanjem na razloge varnosti pri delu (tožena stranka naj bi zavestno kršila ZVZD). Proga je bila v spornem obdobju varna za vodenje in opravljanje železniškega prometa, zaradi česar je bila tožnikova zavrnitev ogleda proge v spremstvu inštruktorja strojevodij z vidika varnosti in urejenosti železniške infrastrukture neutemeljena. Na progi so bili izvedeni vsi predpisani varnostni ukrepi tako, da tožniku ni grozila neposredna nevarnost za življenje in zdravje. Z opisanim ravnanjem je tožnik storil kršitev, ki je določena v 8. alineji 6. člena Pravilnika o odgovornosti delavcev za kršitve pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja (neupravičena odklonitev dela). Zato tožnikov zahtevek za razveljavitev sklepa tožene stranke, s katerim mu je bila izrečena disciplinska sankcija denarne kazni, ni utemeljen.
Toženčevo ravnanje je bilo ob ugotovljenih opustitvah pravdnih dejanj nevestno in premalo skrbno po merilih dobrega strokovnjaka vendar opustitve niso bile vzrok tožnikovega neuspeha v gospodarskem sporu.
Toženčev ugovor o nekvalitetno in nestrokovno izvedenih delih je prvostopno sodišče pravilno opredelilo kot zahtevek na znižanje plačila, torej kot enega izmed v zakonu določenih možnih jamčevalnih zahtevkov naročnika. Povsem pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da toženec z nasprotnim tožbenim zahtevkom na plačilo zneska, potrebnega za odpravo napak izvršenega dela, uveljavlja še enega izmed jamčevalnih zahtevkov, namreč zahtevek na odpravo napak na račun izvajalca (tretji odstavek 639. člena OZ). S tem je toženec neupravičeno kumuliral sicer alternativno določene jamčevalne zahtevke za napake izvršenega dela, kot je pravilno zaključilo sodišče prve stopnje.
Ker tožena stranka o zahtevi za varstvo pravic v zvezi z aneksom k pogodbi o zaposlitvi ni odločila v zakonsko določenem roku, je tožnica utemeljeno vložila tožbo, saj je s tem zavarovala svoje pravice. Ko je tožena stranka po izteku roka odločila, je sicer odpadel pravni interes za tožbo, kljub temu pa je tožnica upravičena do povrnitve stroškov postopka v zvezi s tožbo, saj je bila ob vložitvi potrebna.
Tožniku pripada dodatno plačilo za ure, opravljene preko polnega delovnega časa, kljub odsotnosti pisne odredbe delodajalca, saj ga je opravil z vednostjo in po naročilu (odločitvi) nadrejenega delavca.
Določba kolektivne pogodbe o pogodbeni kazni določa posebno odškodninsko odgovornost delodajalca v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja. Tožnik je na podlagi pravnomočne odločbe sodišča v delovnem sporu, s katero je bila ugotovljena nezakonitost prenehanja delovnega razmerja, do pogodbene kazni upravičen, ne glede na morebitno odškodnino, ki jo je prejel zaradi sodne razveze pogodbe o zaposlitvi po določbi 118. čl. ZDR.
pogodba o zaposlitvi – ničnost – zadržanje izplačila plače
Določba v pogodbi o zaposlitvi, da se pavšalna odškodnina ali ugotovljena škoda, ki je posledica kršitve pogodbe o zaposlitvi ali posledica povzročene škode, odmeri v višini šestih povprečnih mesečnih plač delavca in da se poplača iz plače, ki delavcu še ni bila izplačana, s čimer se slednji strinja in to izrecno dovoljuje s podpisom pogodbe o zaposlitvi, je nezakonito, saj lahko delodajalec zadrži izplačilo plače le v zakonsko določenih primerih, vse določbe pogodbe o zaposlitvi, ki bi določile drugi način zadržanja izplačila, pa so neveljavne.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – poneverba – zavrženje ovadbe
Tožena stranka je tožniku utemeljeno podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. al. 1. odst. 111. čl. ZDR, ker je iz trezorja družbe samovoljno vzel določen znesek denarja, ki mu je bil zaupan v zvezi z njegovim delom pri opravljanju gospodarske dejavnosti družbe, ter si je navedeni znesek protipravno prilastil. Opisano ravnanje ima vse znake kaznivega dejanja poneverbe. Za tako presojo je nebistveno, da je bila kazenska ovadba zoper tožnika zavržena, saj je bistveno le, da ima opisano ravnanje vse znake kaznivega dejanja, to pa ugotavlja delovno sodišče v individualnem delovnem sporu.
OZ člen 376, 1060. ZDR člen 117, 118 ZOR člen 154, 154/1, 155, 189, 200, 203. ZPP člen 8, 254, 339, 339/, 339/2, 339/2-14. ZTPDR člen 38. Samoupravni sporazum o seznamu poklicnih bolezni.
pravična denarna odškodnina - duševne bolečine - zmanjšanje življenjske aktivnosti - prejemanje nadomestila plače kot premoženjska škoda - pomanjkljiva dokazna ocena - soočenje izvedencev - zakonske zamudne obresti - prepoved ne ultra alterum tantum
Zaradi duševnih bolečin zaradi začasnega zmanjšanja življenjske aktivnosti se lahko prisodi odškodnina le izjemoma, če so te bolečine močnejše intenzivnosti in daljšega trajanja ali če to opravičujejo posebne okoliščine.
ZIZ člen 23, 53, 61, 61/1, 61/2, 62, 62/2. OZ člen 642, 642/3.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - pojem verodostojne listine - obrazloženost ugovora - gradbena pogodba - dolžnost plačila za izvršeno delo - pregled in potrditev izvršenega dela - končna situacija
Na dejstvo, da situacija ni potrjena, je izrecno opozoril dolžnik v ugovoru in je ugovor zato obrazložen in utemeljen (2. odst. 61. čl. ZIZ); gre za to, da če je pri spornem pravnem razmerju šlo bodisi za podjemno pogodbo bodisi za gradbeno pogodbo (kot vrsto podjemne pogodbe), velja določilo, da naročnik ni dolžan izplačati plačila, preden ne pregleda izvršenega dela in ga ne potrdi (3. odst. 642. čl. OZ).
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi - poslovodni delavec - individualna pogodba o zaposlitvi - prenehanje mandata - razlog za odpoved - utemeljen razlog
Tožnik sicer ni imel statusa poslovodne osebe pri toženi stranki, s katero je sklenil individualno pogodbo o zaposlitvi, ampak pri drugi gospodarski družbi. Ker je bilo v pogodbi o zaposlitvi kot razlog za prenehanje pogodbe določeno tudi prenehanje mandata direktorja (poslovodne osebe), mu je tožena stranka iz tega razloga zakonito podala odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi.
pogodba o zaposlitvi – nova pogodba o zaposlitvi – ponudba
Tožnik je v letu 2007 podpisal fotokopijo pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto merilni asistent, ki mu je bila ponujena v letu 2004, pa je tedaj ni sprejel. Ker tožena stranka v letu 2007 ni bila več pripravljena skleniti ponujene pogodbe o zaposlitvi in ker je ponudba, ki je tožnik ni pravočasno sprejel, ni več vezala, pogodba o zaposlitvi ni bila sklenjena.
zastaranje odškodninske terjatve - začetek tega zastaralnega roka
352. člen obligacijskega zakonika je pravna podlaga za presoja zastaranja odškodninske terjatve, a je treba predhodno ugotoviti kdaj je zastaranje pričelo teči. Zastaranje prične teči po dnevu, ko se je obseg premoženjske škode stabiliziral, v kolikor je škoda na stanovanjski hiši v vzorčni zvezi z gradnjo nadomestnega mosta v njeni neposredni bližini.
odškodnina – nesreča pri delu – krivdna odgovornost
Tožena stranka je bila dolžna kot delodajalec zagotoviti pogoje za varnost in zdravje pri delu (med katere sodi ustrezna razsvetljenost delovnega mesta). Ker tega ni storila, je krivdno odgovorna za škodo, ki jo je tožnik utrpel, ko se je pri raztovarjanju litoželeznih cevi zaradi slabe razsvetljenosti spotaknil preko viličarja ter padel na obe roki in obe koleni.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – odpovedni rok – sodno varstvo
Zaradi domnevno napačno določenega odpovednega roka odpoved pogodbe o zaposlitvi ni nezakonita. Ker tožniki odpovedi pogodbe o zaposlitvi niti ne izpodbijajo, je tožba, ki je bila vložena v teku odpovednega roka, preuranjena. Tožba bo dopustna šele po prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, saj bo tedaj nastopila nezakonitost.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-2, 118, 118/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – sodna razveza pogodbe o zaposlitvi – izguba zaupanja – odškodnina
Dejstvi, da tožnik za toženo stranko ni pridobil resnejših poslov in da je lastniško udeležen v konkurenčnih družbah, dajeta podlago za sklepanje, da je porušeno zaupanje med strankama, predvsem zaradi možnosti odtekanja informacij. Odločitev o sodni razvezi pogodbe o zaposlitvi (na podlagi navedb delodajalca) je utemeljena.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Očitana hujša kršitev delovnih obveznosti – neizdaja vozovnice – je glede na okoliščine, da je bil tožnik zaposlen pri toženi stranki več let, da je bil zadolžen za vodenje evidence vozovnic ter za sprejemanje denarja od potnikov in da je kot razlog za neizdajo vozovnice navedel, da je potnika sprejel izven avtobusnega postajališča, take narave, da opravičuje izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
ZGD-1 člen 105, 105/8, 106, 106/1, 115, 115/2, 135, 135/2. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (2007) člen 55, 62.
komanditna družba - smiselna uporaba določb o d.n.o. - pravni položaj komplementarja in komanditista - prenehanje komanditne družbe - odpoved družbene pogodbe - prijava vpisa spremembe v register - pisna izjava o odpovedi družbene pogodbe
Tudi lahko k.d. preneha na podlagi enakih razlogov kot d.n.o. Komanditist lahko enako kot družbenik v d.n.o. odpove pogodbo, če je bila k.d. ustanovljena za nedoločen čas (smiselna uporaba določbe prvega odstavka 106. člena ZGD-1), pri čemer pa to dejstvo samo po sebi še nima za posledico prenehanja družbe. Družba še vedno pravno eksistira, kajti preostali družbenik (če v družbi ostane en sam družbenik) mora v enem letu ukreniti vse potrebno, da prilagodi družbo pogojem ZGD-1, ali nadaljevati dejavnost kot podjetnik.
ZD člen 214, 214/2, 214/2-2, 216. ZZK-1 člen 31, 31/1.
sklep o dedovanju – dedovanje nepremičnine – vknjižba lastninske pravice na nepremičnini v zemljiško knjigo – oblikovanje sklepa o dedovanju
Če je nepremičnina, ki je predmet dedovanja, vpisana v zemljiški knjigi, mora biti sklep o dedovanju oblikovan tako, da je v zemljiški knjigi možno opraviti potrebne vpise, kar pomeni, da mora biti v sklepu o dedovanju nepremičnina označena s podatki iz zemljiške knjige, torej z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiški knjigi.