ZZK-1 člen 24, 24/1, 24/2, 86, 88, 90, 90/1, 90/1-1. ZIZ člen 9, 9/5.
zaznamba izvršbe - vknjižba hipoteke – nepravnomočnost sklepa o izvršbi – navedba EMŠO v sklepu o izvršbi
Določbi 86. in 88. čl. ZZK-1 ne predpisujeta navedbe EMŠO dolžnika kot pogoja za zaznambo izvršbe oziroma vknjižbo hipoteke. V obravnavanem primeru namreč ne gre za to, da bi se o imetnici pravice vpisovali podatki, med katerimi je po 2. tč. 1. odst. 24. čl. ZZK-1 tudi EMŠO, saj je imetnica lastninske pravice na nepremičnini, ki je predmet izvršbe, že vpisana. Ne gre pa niti za položaj, predviden v 2. odst. 24. čl. ZZK-1, ko v sodni odločbi, ki je podlaga za vpis, EMŠO ni naveden, saj zaznamba sklepa o izvršbi ni vpis v korist pritožnice.
Za ugoditev tožbenemu zahtevku zaradi izpodbijanja pravnih dejanj po določbi 125. člena ZPPSL je glede objektivnega pogoja izpodbijanja potrebno v sodbi ugotoviti vsebino določenega dejanja stečajnega dolžnika in posledice tega dejanja, ki nastanejo zaradi pravnih posledic začetka stečajnega postopka.
obratovalni stroški – izpisek iz poslovnih knjig – verodostojna listina – dokaz - trditveno in dokazno breme – dokazna moč verodostojne listine v pravdnem postopku
Izpisek iz poslovnih knjig, overjen s strani odgovorne osebe, je v izvršilnem postopku zadosten izkaz nastanka obveznosti in kot takšna podlaga za prevalitev procesnega dokaznega bremena na toženo stranko, ki bi morala v ugovoru, najkasneje pa na prvem naroku za glavno obravnavo, substancirano prerekati temelj ali višino vtoževanih stroškov, zato da bi aktualno procesno breme vnovič prevalila na tožečo stranko.
V pravdnem postopku, ki sledi razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, verodostojna listina ne izgubi svoje dokazne moči, temveč ima le takšno dokazno moč, kot vsi ostali dokazi, in jo sodišče po načelu proste presoje dokazov ocenjuje skupaj z njimi.
OZ člen 301, 487, 481, 481/1. ZVPot člen 20, 20/1, 37c. ZPP člen 274.
garancija - odgovornost za napake - prekluzivni rok materialnega prava - odgovornost proizvajalca na podlagi garancije - zahtevek za odpravo napake - zahtevek za zamenjavo stvari - izbira upnika
Drugače kot pri odgovornosti prodajalca za stvarne napake, kupec pri odgovornosti proizvajalca na podlagi garancije nima pravice izbirati med zahtevkom za odpravo napake in zahtevkom za zamenjavo stvari. Določbe 1. odst. 481. čl. OZ in 20. čl. ZVPot se v tem pogledu ne razlikujejo. Samo če napaka še vedno ni odpravljena oziroma če ni odpravljena v primernem roku, ki ga določa 1. odst. 20. čl. ZVPot, lahko kupec zahteva, da mu proizvajalec izdelek nadomesti z novim, brezhibnim.
Rok po 487. čl. OZ je prekluzivni rok materialnega prava, po poteku katerih stranka izgubi pravico do tožbe. Če pa tožba ni dopustna, jo je treba zavreči.
spor majhne vrednosti – premoženjska škoda – pred pravdo pridobljeno izvedensko mnenje
Tožnica je pred pravdo pridobila izvedensko mnenje glede škode, nastale z odstranitvijo robnika, ki ga toženca v postopku nista priznavala. V tistem delu, kjer izvedenec podaja navedbe o dolžini robnika, takšno mnenje predstavlja listinski dokaz, ki je predmet dokazne ocene sodišča tako kot vsi ostali dokazi. Izvedenskemu mnenju pa ni mogoče slediti v delu, kjer izvedenec ocenjuje škodo v skladu s pravili stroke, saj izvedensko mnenje lahko poda le v sodnem postopku postavljen izvedenec.
kreditna pogodba – razdrtje pogodbe zaradi neplačevanja kredita – namera za sklenitev pogodbe o odplačilu preostanka dolga
Toženkino plačilo zneskov ni že samo po sebi pogojevalo spremembe njenih pogodbenih obveznosti po kreditni pogodbi. Tožeča stranka je z dopisom izkazala namero za spremembo pogodbe oziroma za spremembo načina izpolnitve toženkine obveznosti in hkrati njeno zmanjšanje ter navedla, pod katerimi pogoji je pripravljena spremeniti pogodbo. Do spremembe pogodbe oziroma do sklenitve nove pogodbe ni prišlo, zato se tudi pravice in obveznosti po obstoječi pogodbi niso spremenile. Dopisa tožeče stranke ni mogoče šteti kot ponudbe, ki bi jo vezala, saj ne vsebuje bistvenih sestavin pogodbe.
stvarna pristojnost – najemno razmerje – razlaga najemnega spora
V skladu s sodno prakso in teorijo sodijo v okvir 57. člena ZPP vsi spori med najemnikom in najemodajalcem, torej ne le spori za plačevanje najemnine, pač pa tudi odškodninski spori, kot tudi na primer spori glede nadomestila za porabljeno električno energijo.
Če iz dejstev, ki jih stranka, na kateri je trditveno breme, zatrjuje, ne izhaja pravna posledica, ki jo uveljavlja, takšna tožba ni sklepčna, pa čeprav bi se izkazalo, da so vsa dejstva, ki jih zatrjuje, resnična. Tožba je nesklepčna, ker tožnica ni zatrjevala pravno pomembnih dejstev niti glede pridobitve lastninske pravice s pravnim poslom, niti na podlagi zakona, s priposestvovanjem.
Do posestnega varstva niso upravičene osebe, ki so uporabljale parkirni prostor občasno (naključni obiskovalci), marveč le tisti, ki so kontinuirano uporabljali parkirišče in ki so zaradi ravnanja tožene stranke izključeni iz dotedanje (trajne) uporabe parkirišča.
Pravilo res iudicata se ne more uporabiti v primeru, ko gre za izdajo začasne odredbe. Začasna odredba je namenjena začasnemu varstvu tožbenega zahtevka, izda pa se jo glede na okoliščine, ki obstajajo ob izdaji odredbe.
socialni spor – spor polne jurisdikcije – pravica iz invalidskega zavarovanja
Socialni spor je spor polne jurisdikcije, v katerem sodišče odloči tako o zakonitosti dokončne odločbe tožene stranke kot o pravici iz invalidskega zavarovanja. Za priznanje pravice iz invalidskega zavarovanja mora najprej ugotoviti vzrok, datum nastanka in kategorijo invalidnosti, izpolnjevanje pogojev za pridobitev pravice (pri čemer je bistveno, ali je prišlo do nastanka invalidnosti v delovnem razmerju), poleg tega pa mora v določenih primerih odločiti o obveznosti delodajalca v zvezi z zaposlitvijo oziroma prerazporeditvijo delovnega invalida in o morebitnem kontrolnem pregledu.
Ugotovitev, kdo je lastnik stvari, na kateri je bilo opravljeno delo, ne odgovarja hkrati že tudi na vprašanje, kdo so udeleženci obligacijskega razmerja – podjemne pogodbe.
ZIZ člen 24, 24/4, 25, 25/1, 41, 41/2. ZGD člen 665, 665/2.
izvršba na podlagi verodostojne listine – COVL - osebno odgovorni družbenik – predlog za nadaljevanje izvršbe – statusno preoblikovanje
ZGD v 2. odstavku 665. člena predvideva situacijo, ko se želijo osebno odgovorni družbeniki s statusnim preoblikovanjem osebne družbe v kapitalsko družbo izogniti odgovornosti za dolgove osebne družbe.
Upnik bo lahko uveljavljal plačilo terjatve do izbrisane družbe J. d.n.o. od osebno odgovornih družbenikov te družbe, vendar pa tega v izvršilnem postopku zoper družbo J. d.o.o. (kot pravno naslednico izbrisane družbe J. d.n.o.) od osebno odgovornih družbenikov ne more uveljavljati.
ZZK-1 člen 124, 149, 149/4, 243, 245 OZ člen 92 SPZ člen 23 ZPP člen 13.
zemljiškoknjižni postopek – načelo formalnosti postopka – odločanje o vpisih – pogoji za dovolitev vpisa – utemeljenost zahtevka za vpis – zemljiškoknjižno dovolilo – ničnost zemljiškoknjižnega dovolila – ponarejen podpis na pogodbi – formalnopravni in materialnopravni razlog neveljavnosti vpisa – ugovor – pritožba – izbrisna tožba – zaznamba izbrisne tožbe
Zaradi načela formalnosti (124. čl. ZZK-1) je s pravnimi sredstvi v zemljiškoknjižnem postopku (ugovor, pritožba) mogoče uveljavljati zgolj formalnopravne razloge neveljavnosti vpisa. Varstvo zaradi materialnopravne neveljavnosti vknjižbe je predvideno v pravdnem postopku z vložitvijo izbrisne tožbe (243. čl. ZZK-1), ki omogoča tudi zaznambo v zemljiški knjigi (245. čl. ZZK-1).
Ničnost, na katero mora paziti zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti, je zgolj ničnost zemljiškoknjižnega dovolila, ki izhaja iz njegove vsebine – če obsega odložni ali razvezni pogoj (23. čl. SPZ).
Za identiteto denarnih zahtevkov so pomembne tudi dejanske navedbe strank, zato je prvostopenjsko sodišče ravnalo prav, ko je opozorilo, da bi s spremembo pravno relevantnih dejstev glede posojila prišlo do spremembe tožbe, kar je v dispoziciji tožeče stranke in do česar (zaradi tveganja utemeljenega ugovora zastaranja, kot pojasnjuje pritožnica) ni prišlo.
invalid I. kategorije – invalidska pokojnina – izplačevanje pokojnine
Drugotožnici (delavki) je priznana pravica do invalidske pokojnine od izgube delazmožnosti dalje, izplačevati pa se ji bo začela šele od prvega naslednjega dne po prenehanju zavarovanja (delovnega razmerja).
ZIZ člen 167, 170, 170/2. ZZK-1 člen 5, 8, 86, 86/1, 87, 87/2. SPZ člen 10. ZTLR člen 33. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. URS člen 22. EKČP člen 6.
Vprašanje dobre vere in zaupanja v podatke zemljiške knjige je v primeru, ko upnik pridobi zastavno pravico z zaznambo sklepa o izvršbi, torej ne s pravnoposlovno pridobitvijo, nerelevantno. Pomembno je le to, da je bil sklep o izvršbi v zemljiški knjigi zaznamovan, še preden je tožnik svojo lastninsko pravico vpisal v zemljiško knjigo (2. odst. 170. člena ZIZ).