izguba bližnjega - zahtevek za plačilo rente - prekluzija dokazov
Mladoletna tožnica prejema po očetu 426,00 EUR pokojnine. Poleg tega prejema tudi otroški dodatek. Vse to in tudi prispevek. ki ji ga je dolžna dati mati, pa nedvomno zadostuje za njeno preživljanje. Zato ji prvo sodišče zahtevane rente utemeljeno ni prisodilo.
ZOR člen 178, 206/4. ZVCP člen 27. ZOZP člen 21/3. ZPP člen 216.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila – krivdna odgovornost – objektivna odgovornost – solidarna odgovornost vlečnega in priklopnega vozila – soprispevek oškodovanca – prosti preudarek – revalorizacija odškodnine – presoja denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo – zamudne obresti
Prevrnjeni tovornjak na avtocesti je nepričakovana ovira in tožnik s tem, ko je vozil med 25 in 30 % dovoljene hitrosti (omejitev hitrosti na cesti, na kateri je prišlo do nesreče, je 130 km/h) ter z vožnjo po prehitevalnem pasu, ni kršil cestnoprometnih predpisov in mu zato ni moč očitati nikakršne stopnje krivde.
Prehodnih pravnih pravil (zlasti 147. člen SZ) ni mogoče razumeti tako, da bi bivši imetnik stanovanjske pravice lahko v nedogled bival v stanovanju, ne da bi zahteval sklenitev najemne pogodbe. Tudi imetnik stanovanjske pravice mora pokazati določeno aktivnost in izraziti željo oziroma zahtevati sklenitev najemne pogodbe, če seveda želi na ta način zavarovati svoje pravice do stanovanja.
Odločilni kriterij za določitev najemnika po 110. čl. SZ-1 so stanovanjske potrebe tako bivših zakoncev kot tudi njunih otrok. Glede na to, da predlagatelj ne zahteva, da naj se otroka dodelita njemu, je pravilen zaključek, da ni izkazal verjetnosti obstoja terjatve kot prvega pogoja za izdajo začasne odredbe.
Toženec si zmotno razlaga, da je zmožnost preživljanja vezana le na prejete osebne dohodke. Novela k ZZZDR je uzakonila v sodni praksi uveljavljano stališče, da je pri odločanju o preživnini treba upoštevati ne le redne in izredne prihodke staršev, pač pa tudi njihove pridobitne zmožnosti. Upoštevati je treba vse zavezančeve sposobnosti glede na njegovo strokovno usposobljenost, pridobljene izkušnje in zdravstveno stanje. O pridobitnih zmožnostih sodišče lahko sklepa že na podlagi splošno znanih dejstev.
IZVRŠILNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0055004
ZIZ člen 64, 65, 65/3.
nedopustnost izvršbe – pravni naslov za bivanje v stanovanju – sporazum z dolžnikom
Če dolžnik ni bil najemnik in tudi ni imel drugega pravnega naslova za bivanje v stanovanju, svojega statusa s pogodbo (sporazumom v obliki notarskega zapisa) tudi ni mogel prenesti na tožnico, saj velja, da na drugega nihče ne more prenesti več pravic, kot pa jih ima sam.
Tožnica z vložitvijo tožbe ni zlorabljala procesnih pravic, ampak je bila tožena stranka tista, ki je z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi dala povod za tožbo. Iz tega razloga je dolžna tožnici, ki v postopku ni uspela le s sorazmerno majhnim delom tožbenega zahtevka, povrniti utemeljeno priglašene stroške postopka.
Zemljiškoknjižni postopek je izrazito formalne narave, vpis pa je dovoljen, ko so izpolnjeni pogoji iz 148. čl. ZZK-1. Dejstvo, da je dolžnica svojo obveznost iz kreditne pogodbe že poravnala, v zemljiškoknjižnem postopku za vknjižbo (v pogodbeni dogovorjene) hipoteke zato ne more biti upoštevano. Ugotavljanje, ali je obveznost iz zavezovalnega posla izpolnjena, je v zemljiškoknjižnem postopku celo izrecno izključeno (5. odst. 149. čl. ZZK-).
pridobitev lastninske pravice – priposestvovanje – dobroverni posestnik nepremične stvari – dobroverni in zakoniti posestnik – pravni naslov – dobra vera – bonitarna lastnina
Tožnik je na podlagi izročilne pogodbe pridobil t. i. bonitarno lastnino, ki je podlaga za pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem.
pritožbena novota – vrstni red vračunavanja – trditveno in dokazno breme
Navedbe, da je pritožnica plačila, izvedena v času od julija 2005 do aprila 2006, v skladu z 287. členom OZ knjižila po vrstnem redu zapadlih, starejših in še neporavnanih obveznosti, je pritožnica podala šele v pritožbi. Zgolj zakonska določba, ki je dispozitivne narave, ne omogoča sodišču, da brez ustrezne trditvene podlage odloča, katere obveznosti toženca se štejejo za poravnane. Tudi pravočasna predložitev dokaza ne more nadomestiti pomanjkljive trditvene podlage.
Glede na to, da dedovanje po pokojni I. T. ni nastopilo, ker ni zapustila premoženja, so brezpredmetne pritožnikove navedbe o pridobitvi statusa dediča, saj ob odsotnosti premoženja ni dedičev.
pogodba o delu – podjemna pogodba – pravica do znižanja plačila – odstop od pogodbe zaradi napak
Do znižanja plačila zaradi napak dela je upravičen naročnik le tedaj, če ima izvršeni posel tako napako, ki se jo da odpraviti, pa jo izvajalec kljub naročnikovi zahtevi ne odpravi (639. člen OZ). Pritožbeni očitki glede opravljanega dela pa bolj kažejo na pravico do izbire pravne sankcije utemeljenega odstopa od pogodbe (638. člen OZ).
pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – pravno priznana škoda – nepremoženjska škoda zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja
Škoda, ki nastane zaradi kršitve pravice do sojenja v razumnem roku, je pravno priznana le v okviru zaprtega kraja pravno priznanih tipov škode. Kot samostojna škodna oblika pa ob sprejemu ZVPSBNO ni bila priznana in takšne razlage ne omogoča niti uporaba anologije.
ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-6, 40/1-7, 40/1-8, 46, 101, 125, 125/2. ZPP člen 72, 72/3, 72/6, 363/2.
zemljiškoknjižni postopek – zemljiškoknjižni postopek po uradni dolžnosti – zemljiškoknjižni postopek na predlog
V zemljiškoknjižnem postopku velja načelo dispozitivnosti, po uradni dolžnosti lahko sodišče odloča samo, če tako določa zakon. V konkretnem primeru je podlaga za vpis pravnomočna sodba, s katero je bilo ugotovljeno, da je A lastnica v izreku sodbe navedenih nepremičnin. Gre za pravnomočno sodno odločbo po 3. točki 40. člena ZZK-1, ki glede na že citirani 46. člen ZZK-1 ne pomeni podlage za odločanje po uradni dolžnosti.
URS člen 26. OZ člen 52, 58. ZPP člen 353, 354, 354/1. SPZ člen 49, 49/1.
prodajna pogodba – navidezni kupec – slamnati kupec – presoja listin - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje – pravica do pritožbe
Bistveno za odločitev o tožbenem zahtevku na izstavitev zemljiškoknjižne listine je vprašanje, ali se je toženka zavezala, da bo vse koristi iz prodajne pogodbe prenesla na tožnika. Če je takšna zaveza toženke obstajala, pa tudi, kdaj je njena obveznost nastopila.
Zmotna presoja listin pritožbenemu sodišču sicer narekuje spremembo izpodbijane sodbe, ker pa je zaradi zmotne presoje listine posledično ostalo nepopolno ugotovljeno dejansko stanje in bi v primeru pritožbene obravnave pred pritožbenim sodiščem to samo prvič ugotovilo pravnorelevantna dejstva, s čemer bi bila pravdnima strankama v tem delu odvzeta pravica do pritožbe, je pritožbeno sodišče sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo v ponovno sojenje.
ZPP člen 116, 116/1, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8.
vrnitev v prejšnje stanje – upravičen razlog – krivdno ravnanje tretjega – nepravilna vročitev – napaka pri vročanju kot pritožbeni razlog
Upravičen vzrok pri presoji predloga za vrnitev v prejšnje stanje so lahko takšne okoliščine oziroma ovire, ki jih stranka sama ni mogla predvideti in odkloniti in se tudi ne morejo pripisati njeni krivdi. Toženka ni trdila, niti izpovedala, da ima tudi tožnica ključ skupnega nabiralnika, zato se izkaže pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da pregled toženkine pošte in njena zavrnitev s strani tožnice ne predstavlja okoliščine, ki bi verjetno izkazovala obstoj opravičenega razloga za vrnitev v prejšnje stanje.
Če meni pritožba, da je sodišče prve stopnje zagrešilo napake pri vročanju, je ne more uveljavljati kot podlage za vrnitev v prejšnje stanje, saj se te presojajo v okviru obravnavanja pritožbe v zvezi z preizkusom zakonitosti odločbe sodišča prve stopnje.
prekluzija – nova dejstva in dokazi – prava neuka stranka
Pritožbene novote (nove trditve in na novo predlagane dokazne listine) v nasprotju s prepričanjem toženke niso upoštevne, ker toženka ni izkazala, da jih brez svoje krivde ni mogla uveljavljati v postopku pred sodiščem prve stopnje. To, da je prava neuka stranka, samo po sebi ni opravičljiv razlog, saj bi sicer pravilo o prekluzijah veljalo le za stranke, ki jih zastopajo odvetniki. Prav tako neopravičljiv pa je razlog, da se je zanašala na to, da se je sodišče že pozitivno prepričalo o njenih ugovorih na podlagi predloženih in izvedenih dokazih, kar implicite pomeni, da jih je stranka štela za nepotrebne.