pogodba o dosmrtnem preživljanju - neopravljena zapuščinska obravnava
Zapustnica je za časa svojega življenja razpolagala z vsem svojim premoženjem tako, da je sklenila pogodbo o dosmrtnem preživljanju, pri čemer je bila izročitev premoženja odložena do njene smrti.
dokazni postopek - zaslišanje le ene stranke - (ne)izvedba dokaza z zaslišanjem - izostanek stranke z obravnave - ustni dogovor - uporaba nepremičnine - solastnina na nepremičnini - izključna uporaba solastnih nepremičnin - uporabnina - zapuščinski postopek
Toženka se vabilu na zaslišanje sodišča ni nikoli odzvala, odzvala se tudi ni na ponudbo, da se jo zasliši na domu ali da namesto zaslišanja zapiše svojo izjavo, svoje izostanke pa je opravičevala z zdravniškimi potrdili. Toženka ni pristopila niti na en narok za glavno obravnavo, vsakokrat se je opravičila iz zdravstvenih razlogov. Ravnanje sodišča prve stopnje, ki je v postopku zaslišalo le tožnico, toženke pa ne, je skladno s procesnimi pravili.
Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da za zavarovanje nedenarne terjatve zadošča že izkazana objektivna nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena.
Obveznost lahko izpolni ne le dolžnik, temveč tudi kdo tretji. Ker je toženka že sama izpolnila obveznost do upnika, tožnica ni imela podlage za izdajo računa, s katerim je prefakturirala račun upnika. Pravni interes toženke ni pravno pomembno dejstvo v obravnavnem primeru.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00062885
OZ člen 179. ZPP člen 163, 163/4.
škodni dogodek - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - soprispevek k nastanku škodnega dogodka - pravična denarna odškodnina - vmesna sodba - primarni in sekundarni strah - porušeno duševno ravnovesje - načelo ekonomičnosti in hitrosti postopka - dokaz s sodnim izvedencem - nedovoljena pritožbena novota - odločitev o stroških postopka - poseben sklep o višini stroškov
Za priznanje odškodnine za strah mora biti podana dovolj visoka stopnja intenzivnosti strahu in trajanja. Tožnik je sicer utrpel nek strah, vendar ta ni pravno priznan. Izpovedal je, da je šlo za njemu neprijetno situacijo. Zgolj neprijetni občutki oziroma občutki nelagodja, ob odsotnosti (dokazanih) trditev o porušenem duševnem ravnovesju v nekem daljšem časovnem obdobju, ne morejo voditi v zaključek, da je tožnik ob škodnem dogodku doživljal intenziven strah.
URS člen 22, 23, 29, 34, 38. ZKP člen 18, 83, 83/2. ZNPPol člen 123, 128.
nedovoljeni dokazi - izločitev dokazov - preiskovalna dejanja, opravljena v tujini - dokazi, pridobljeni v tujini - izločitev dokazov pridobljenih v tujini - biološke sledi - evidence DNK preiskav - hramba DNK podatkov - ustavnosodna praksa
Odločitev prvostopenjskega sodišča, da iz spisa kot nedovoljene izloči dokaze po pripisu zavarovane DNK sledi obtožencu, je preuranjena. Ustavno sodišče RS je poudarilo, da je treba pri prenosu dokazov iz tujine v slovenski pravni sistem razlikovati med dvema dejanjema in sicer pridobivanjem dokazov v tujini in uporabo dokazov v slovenskem pravnem sistemu. Presodilo je, da s pridobitvijo dokazov v okviru preiskave, ki so jo tuji organi pregona opravili v tujini izven ozemeljske veljavnosti slovenske Ustave ter brez sodelovanja in brez pobude slovenskih organov pregona, določb slovenske Ustave ni mogoče kršiti. Pač pa je treba spoštovati temeljna ustavna procesna jamstva obdolženca, ki jih zagotavljajo 22., 23. in 29. člen Ustave pri uporabi na tak način pridobljenih dokazov v konkretnem kazenskem postopku v Republiki Sloveniji, torej ob prenosu takšnih dokazov v slovenski pravni sistem. To ne pomeni, da je treba izvedbo preiskovalnih dejanj v tujini v celoti, strogo presojati z vidika slovenske Ustave. Nezmožnost uporabe dokazov iz tujine zgolj zato, ker način njihove pridobitve (ki bi bil lahko sicer v skladu s tujo Ustavo) ne bi ustrezal temeljnim procesnim jamstvom slovenske Ustave, bi imela za posledico neučinkovitost kazenskega pregona pred slovenskimi sodišči. S tem bi bila kršena pozitivna dolžnost države, da zagotavlja varnost osebam na svojem ozemlju (34. člen Ustave).
DZ člen 153, 160, 160/3, 163, 163/2. ZPP člen 383, 383/3, 393, 393/4, 393/5, 398, 398/1, 398/2, 400. ZNP-1 člen 32, 32/1.
stiki pod nadzorom - ogroženost otroka - načelo kontradiktornosti - stranski udeleženec - tožba na razveljavitev sodne poravnave - izredno pravno sredstvo - razlog za zavrženje tožbe - zavrženje tožbe - sodna poravnava - pravni interes
Stiki pod nadzorom se določajo le v okviru začasne odredbe in so izjema, k njihovemu izdajanju je potrebno pristopiti restriktivno, torej zgolj v primeru, če je otrok ogrožen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSC00063100
ZZK-1 člen 243.
izbrisna tožba - trditvena in dokazna podlaga tožbe - presoja po vseh pravnih podlagah
Sodišče je dolžno tožbeni zahtevek v pravdi preizkusiti po vseh pravnih podlagah, ki bi glede na postavljeni zahtevek in trditveno podlago pravdnih strank prišla v poštev za presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka, čemur sodišče prve stopnje ni zadostilo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00062393
ZKP člen 52, 52/1, 265, 265/1, 369, 369/4.
predlog za kazenski pregon - rok za podajo predloga - pravočasnost predloga za pregon - prištevnost obdolženca - pritožbena novota - dvom v prištevnost - razveljavitev sodbe
Rok za podajo predloga za kazenski pregon materialni rok, v katerem lahko oškodovanec uveljavlja materialno pravico do kazenskega pregona, ki mu jo daje kazenski materialni zakon (KZ-1) in s potekom katerega oškodovanec dokončno izgubi pravico, ki jo ima po materialnem zakonu.
Prištevnost se praviloma domneva, toda v primeru, ko nastane dvom v prištevnost, je sodišče po določbah prvega odstavka 265. člena ZKP dolžno odrediti psihiatrični pregled obdolženca.
kaznivo dejanje spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let - kaznivo dejanje, storjeno v tujini - glavna obravnava v nenavzočnosti obdolženca - načelo neposrednosti - sodelovanje izvedenca - zavrnitev dokaznih predlogov - prosta presoja dokazov v kazenskem postopku - veljavnost kazenskega zakona za kazniva dejanja, storjena v tujini - dvojna kaznivost (identiteta norme) - zaporna kazen
Navedene kršitve zato, ker sodišče prve stopnje ni pridobilo prevoda 158. člena Kazenskega zakona Republike Hrvaške in se v sodbi ni opredelilo do identite norme, niso podane. Gre za pomanjkljivost v postopku pred sodiščem prve stopnje, ki jo je odpravilo pritožbeno sodišče in pritožba tudi nima prav, ko trdi, da bi morala biti v postopku "v materialnem in procesnem smislu" uporabljena določba hrvaškega Kazenskega zakonika. Sodišče v postopku le ugotavlja, ali je dejanje kaznivo po pravu obeh držav in ali niso podani razlogi, zaradi katerih bi bilo sojenje pred pred sodiščem v Republiki Sloveniji izključeno, podatek o tujem pravu pa lahko pridobi tako, da samo neposredno vpogleda v tuj kazenski zakon, kot je to storilo pritožbeno sodišče.
Pritožba trdi tudi, da bi se morali oškodovanki dobro spomniti, kdaj sta doživeli spolno zlorabo in dan, uro ter okoliščine natančno opisati, če bi jo res doživeli, ker si žrtev vsako spolno nasilje dobro zapomni. Zaključku pritožbe pa ni mogoče pritrditi, saj tega ne gre pričakovati niti od odraslih, kaj šele od otrok, ki spolno zlorabo doživijo v domačem okolju.
odškodninska odgovornost - objektivna odgovornost - nevarna stvar - padec na spolzkih tleh - padec med hojo - javna pohodna površina - jašek za meteorne vode - krivdna odškodninska odgovornost - odškodninska odgovornost zaradi opustitve vzdrževanja - protipravno ravnanje - opustitev dolžne skrbnosti - očiščenje kanalizacijskega jaška - nesrečno naključje
Pritožbeno sodišče soglaša z oceno sodišča prve stopnje, da je bil tožnikov padec plod nesrečnega slučaja oz. njegove premajhne pazljivosti, saj ni pogledal, kam je stopil, očitno pa je kljub sicer suhim pohodnim površinam stopil ravno na jašek, ki je bil po svoji naravi, in ne da bi toženki to morali preprečiti, spolzek.
OZ člen 190, 190/1, 193, 346, 353, 358, 358/3. ZPP člen 339, 339/2-8, 339/2-14, 353, 358, 358-5. ZSV člen 16, 16/1, 16/3, 100, 100/2.
socialnovarstvene storitve - institucionalno varstvo odraslih - plačilo storitev za institucionalno varstvo - nadomestilo za invalidnost - dodatek za tujo nego in pomoč - navidezna zmotna uporaba materialnega prava - prekoračitev trditvene podlage - zakonske zamudne obresti - ugovor zastaranja - neupravičena pridobitev - plačilo nedolga - izdaja računa - periodični dohodek - zastaranje zamudnih obresti
Pritožbeno sodišče pritrjuje stališču sodišča prve stopnje, da toženec za izstavitev spornega računa glede zneska „izrednega nakazila" ni imel pravne podlage in do plačila po tem računu ni upravičen. Po neizpodbitih dejanskih ugotovitvah sodišča prve stopnje so bile vse storitve institucionalnega varstva, ki jih je toženec v spornem obdobju opravil za tožnika v celoti plačane že pred spornim tožnikovim nakazilom (del jih je plačal tožnik, ostalo pa je bilo plačano iz proračuna), toženec pa zaradi spornega poračuna ni prejel iz proračuna manj sredstev oziroma mu jih ni bilo treba v isti višini vrniti v proračun. Zato je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da je bil toženec s plačilom „izrednega nakazila" za že plačano obdobje za nazaj dejansko obogaten in mora neupravičeno prejeti znesek tožniku vrniti v skladu s 190. členom OZ. Nima prav pritožnik, da je s porčcunom periodicnih prejemkov (nadomestila za invalidnost in dodatka za tujo nego in pomoč), ki se je nanasal za nazaj, prišlo za nazaj do spremembe tožnikove zmožnosti, ker se je izboljšala njegova placilna sposobnost in mora tožnik zato k že opravljeni storitvi institucionalnega varstva prispevati več, kot je bilo sprva določeno. Tožnikovo plačilna sposobnost se je namreč izboljšala šele takrat, ko je sredstva po poračunu dejansko prejel. Šele od takrat dalje je imel tožnik boljše premoženjske razmere, torej bi mu toženec šele od takrat naprej lahko zaračunal višjo oskrbnino zaradi izboljšane plačilne sposobnosti. Pritožbeni očitek o zmotni uporabi materialnega prava je glede na navedeno v tem delu neutemeljen.
Napačno je stališče sodišča prve stopnje, da je toženčeva obveznost vračila stroškov prenehala na podlagi 117. člena OZ, ker je terjatev tožnice prenehala 25. 9. 2018, ko je štabna vodnica v elektronskem sporočilu kadrovnici zapisala, da toženec nima finančnih obveznosti do tožnice. Zgolj zaradi tega dogodka ni ugasnila obveznost toženca na vrnitev stroškov v sorazmernem delu in tudi ni postala nemogoča zaradi okoliščin, za katere toženec ne odgovarja (329. člen OZ).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00063974
ZZZDR člen 51, 51/2, 52, 58, 58/1, 59, 59/1. ZPP člen 7, 7/2, 165, 165/3, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-14, 353, 354, 354/1, 354/2, 355, 355/1, 357, 358, 358-5. OZ člen 86.
obseg in deleži na skupnem premoženju - skupno in posebno premoženje zakoncev - višina deležev na skupnem premoženju - vlaganje v skupno premoženje - vlaganje skupnega premoženja v posebno premoženje zakonca - odtujitev dela skupnega premoženja brez soglasja drugega zakonca - izpodbojnost in ničnost pogodbe - neupravičena obogatitev - domneva o enakih deležih na skupnem premoženju - gradnja na tujem svetu - darilo enemu od zakoncev - poslovni delež v družbi - dokazna ocena - nezaposlenost zakonca - gospodinjska dela - skrb za otroka - podrejen tožbeni zahtevek - prekoračitev tožbenega zahtevka - prekoračitev trditvene podlage - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nova dejstva in dokazi - pritožbene novote v pritožbenem postopku - vrednost zemljišča - metoda ocenjevanja - predlog za postavitev novega izvedenca
Po ustaljeni sodni praksi je pravni posel, s katerim eden od zakoncev razpolaga s stvarjo iz skupnega premoženja brez soglasja drugega zakonca, izpodbojen in ne ničen.
Ker sta pravdni stranki vlagali skupno premoženje v posebno premoženje toženca, v skupno premoženje sodi z vlaganji povečana vrednost nepremičnine.
Od ugotovitve deležev na skupnem premoženju je odvisna tudi višina zneska, ki ga je iz naslova vozil, ki so spadala v skupno premoženje, pa so bila odtujena, tožnici dolžan izplačati toženec.
ZPP člen 212, 286. OZ člen 247, 247/1, 642, 642/2.
trditveno in dokazno breme - zavrnitev dokaznih predlogov - pavšalne trditve - določitev cene - določitev cene del po sodišču - dogovor o ceni - prekluzija - pogodbena kazen
Pritožbene navedbe, da je za zamudo v celoti odgovorna toženka, ki ni ustrezno organizirala procesa in je tožnika prosila za pomoč pri drugih njenih delih, so preveč pavšalne, da bi pritožba z njimi uspela izpodbiti ugotovljeno dejansko stanje. Pritožba se namreč sklicuje na to, da bi njene navedbe potrdile predlagane priče, vendar ponovno ne navede, katere. Zaradi tega ostanejo njene navedbe le zatrjevane in nedokazane. Tudi v postopku na prvi stopnji so bile njene navedbe glede slabo organiziranega delovnega procesa toženke preveč pavšalne, da bi se uspela razbremeniti odgovornosti za zamudo, predvsem pa z ničemer dokazane.
prodaja nepremičnine dolžnika - izselitev dolžnika iz stanovanjske hiše - rok za izselitev dolžnika
Sodna praksa je zavzela stališče, da je določba drugega odstavka 395. člena ZFPPIPP kogentna norma in sodišče pri izdaji sklepa o prodaji nima diskrecijske pravice, da o izpraznitvi nepremičnine odloči drugače, kot določa ZFPPIPP. Na drug strani pa dolžnikovi pravici do doma stojijo nasproti ustavne pravice upnikov do zasebne lastnine (iz 33. člena Ustave RS), katerih del je tudi (v razumnem roku dosežena) pravica do poplačila terjatev.
pravdni postopek - stečaj - prijava terjatve v stečaj - predlog za nadaljevanje - prekluzivni rok - prekinitev postopka
Prva tožnica dela vtoževane terjatve ni prijavila v stečajnem postopku toženke. Glede prijavljenega in prerekanega dela pa ni pravočasno predlagala nadaljevanja pravde. Sklep o preizkusu terjatev, s katerim je bila njena terjatev prerekana, je bil skladno s 122. členom ZFPPIPP javno objavljen na portalu Ajpes, zato ne drži tudi sicer nejasna navedba, da ni bila obveščena o prerekanju terjatve. Druga tožnica vtoževane terjatve ni prijavila v stečajnem postopku toženke. Sodišče prve stopnje je posledično na podlagi določb ZFPPIPP utemeljeno in pravilno zavrnilo njun tožbeni zahtevek (glej odločbo sodišča prve stopnje).
ZFPPIPP člen 56, 56/1, 63, 63/1, 63/3, 63/4, 63/9, 64, 224, 303, 303/1, 342, 342/1, 342/3, 385. SPZ člen 6, 38, 38/1, 38/4, 227, 227/1, 247, 247/1. ZZK-1 člen 6, 6/1. URS člen 156. ZUstS člen 23, 23/1.
sklep o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic - zavrženje ugovora - ugovor o prerekanju terjatev, ločitvenih in izločitvenih pravic - procesna legitimacija - služnostni upravičenec - prepoved obremenitve in odsvojitve - imetnik pravice - učinek pogodbeno dogovorjene prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine - procesna legitimacija za pritožbo
Pritožnica v tem stečajnem postopku ni upnica, zaradi česar ni utemeljen pritožbeni očitek, da bi morala imeti v postopku preizkusa terjatev in ločitvenih pravic enaka procesna upravičenja kot upniki.
dodatek za pomoč in postrežbo - višina dodatka - zmotna uporaba materialnega prava - sprememba sodbe
Toženec soglaša z ugotovitvijo sodišča, da je A. A. pomoč in postrežbo drugega za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb potrebovala od 25. 3. 2019 dalje, vendar utemeljeno izpodbija dosojen višji dodatek od istega datuma dalje. Pravilno je njegovo materialno pravno stališče, da je v obravnavani zadevi potrebno uporabiti 5. odst. 128. člena ZPIZ-2, saj je bila A. A. uživalka dodatka za pomoč in postrežbo za opravljanje večine osnovnih življenjskih potreb že od 24. 3. 2014 dalje.
zavrženje tožbe - stečajna masa - izbris tožeče stranke iz sodnega registra zaradi končanja stečajnega postopka
Intervenient utemeljeno opozarja ravno na specifično situacijo, ko je prišlo do prodaje poslovnega deleža zaradi oziroma v postopku prenehanja tožeče stranke, nekdanje družbenice tožene stranke. Intervenienta je potrebno šteti kot pravnega naslednika tožeče stranke, sicer bi bil onemogočen v uresničevanju svojih materialnopravnih pravic. V nasprotnem primeru ne bi bilo tožeče stranke, ki bi nadaljevala s postopkom in intervenient ne bi mogel intervenirati ter pomagati pri dokazovanju utemeljenosti tožbenega zahtevka, to pa izključno zaradi izbrisa tožeče stranke po zaključku stečajnega postopka, na kar intervenient ni imel nobenega vpliva.