ločitvena pravica - ugotovitev neobstoja ločitvene pravice - izpodbijanje ločitvene pravice, ki je nastala na podlagi izvršilnega naslova - izločitvena pravica v stečajnem postopku - izjava upravitelja o prijavljenih terjatvah - osnovni seznam preizkušenih terjatev - končni seznam preizkušenih terjatev - sklep o preizkusu terjatev v stečajnem postopku - določitev deleža dolžnika na skupnem premoženju
V skladu z 61. členom ZFPPIPP je upravitelj tisti, ki se izjavi o prijavljenih terjatvah in v zvezi s tem sestavi osnovni seznam preizkušenih terjatev. To je torej njegova obveznost, stečajno sodišče pa nima podlage za odločanje o pravilnosti izjave upravitelja. Vsekakor pa ne more presojati o tem, ali je upravitelj pravilno upošteval določila 83. člena Družinskega zakonika ter pravilno priznal ali prerekal terjatev, ločitveno ali izločitveno pravico.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00063529
KZ-1 člen 49, 54, 55. ZKP člen 17, 355, 394/1.
nadaljevano kaznivo dejanje - kaznivo dejanje izsiljevanja - prosta presoja dokazov - olajševalne in obteževalne okoliščine - grožnja in sila - izrek zaporne kazni
Povedano pomeni, da inkriminacija obtožencu očitanih kaznivih dejanj varuje dve zavarovani dobrini, na eni strani prisile, ko se oškodovancu prepreči prosto sprejemanje odločitev, na drugi strani pa premoženjska razmerja med posamezniki, zato je kaznivo dejanje izsiljevanja ne samo premoženjski delikt, kot napačno razloguje pritožba, temveč tudi poškodbeni delikt1.
Zato pritožbeno sodišče sprejema razlogovanje okrožne državne tožilke v odgovoru na pritožbo, ki pravilno opozarja, da gre pri obtožencu očitanih kaznivih dejanjih izsiljevanja za sestavljeno kaznivo dejanje iz prisiljenja, ko se zoper imetnika premoženja uporabi sila ali grožnja in da to kaznivo dejanje ni usmerjeno le zoper premoženje, kar pomeni, da gre za osebno kaznivo dejanje, ko se istočasno poseže tudi v človekove pravice in svoboščine, konkretno v človekovo dostojanstvo, ki je prav tako pravno varovana dobrina, zato pri takih kaznivih dejanjih ni mogoča konstrukcija nadaljevanega kaznivega dejanja, kot to napačno pojmuje pritožba, ki je v tem delu neutemeljena.
Obtoženec je tekom postopka izkoristil svojo pravico do zagovora z molkom, zato je prvo sodišče vse izvedene dokaze v skladu z metodološkim napotkom iz določbe drugega odstavka člena 355 ZKP v nasprotju s pritožbenim očitkom o nekritičnem dokaznem ocenjevanju skrbno pretehtalo, torej vsakega posebej in v zvezi z drugimi in zato ni mogoče po prepričanju pritožbenega sodišča pritrditi stališču pritožbe, da ključna dejstva, ki so pomembna za razsojo, niso dokazana, česar pritožba tudi argumentirano ne konkretizira.
pristojnost za sojenje - spor o pristojnosti - krajevna in stvarna pristojnost - splošna krajevna pristojnost - stvarna pristojnost okrajnega sodišča - postopek v gospodarskih sporih - gospodarski spor majhne vrednosti - stvarna pristojnost v gospodarskem sporu - pristojnost v gospodarskih sporih - vrednost spornega predmeta - objektivni kriterij - odvetnik kot stranka v postopku
Tožnik je odvetnik, ki svojo dejavnost opravlja v pravno organizacijski obliki zasebnika (evidentirani odvetnik), zato ne spada v krog oseb, za katere veljajo pravila o postopku v gospodarskih sporih.
ZPP člen 328, 332. ZFPPIPP člen 363, 364, 365, 366.
stečajni postopek - popravni sklep - pogoji za izdajo popravnega sklepa - pravnomočnost sklepa o razdelitvi
Drži, da izpodbijani sklep odpravlja navedeno upraviteljevo napako (pomoto), vendar pa pritožnica utemeljeno opozarja na določbe 328. člena ZPP v zvezi s 332. členom ZPP, na podlagi katerih lahko sodišče samo kadarkoli popravi napake v imenih in številkah ter druge očitne pisne in računske pomote, pomanjkljivosti glede oblike in neskladnosti prepisa sodbe (oziroma sklepa) z izvirnikom. Višje sodišče pritrjuje pritožbi, da v konkretnem primeru ne gre (le) za računsko pomoto, ki bi izhajala iz načrta razdelitve posebne razdelitvene mase. Gre za napako pri uporabi podatkov, ne pa pri računanju. Sodišče prve stopnje je nepravilno uporabilo postopek za popravo sklepa in na ta (procesni) način poskušalo ugoditi predlogu upravitelja in z njim spremeniti vsebino odločitve. Zoper načrt razdelitve ni bil vložen noben ugovor, zoper sklep o razdelitvi pa nobena pritožba, čeprav so upniki to možnost glede na določbe ZFPPIPP (363., 364., 365. in 366. člen ZFPPIPP) vsekakor imeli. Sklep o razdelitvi posebne razdelitvene mase ustvarja učinek pravnomočnosti odločitve (med drugim tudi) o tem, na kakšen način se bo stečajna masa razdelila med upnike. Pravnomočnost odločitve o teh vprašanjih preprečuje možnost, da bi sodišče o istem vprašanju ponovno odločalo (primerjaj: VSL Cst 87/2015).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSM00062634
SPZ člen 11, 11/1, 42, 70, 92. ZZK-1 člen 9, 40, 40/1, 40/1-8, 46, 46/1, 124, 150, 150/2, 243. ZPP člen 318, 318/1, 338, 338/2, 339, 339/2, 339/2-7.
fizična delitev solastnine - vpisi v zemljiško knjigo po uradni dolžnosti - načelo (knjižnega) pravnega prednika - izbrisna tožba - neprava (zavrnilna) zamudna sodba
Sklep o fizični delitvi solastnine, izdan v nepravdnem postopku na podlagi 70. člena SPZ, ni sklep, ki bi ga zemljiškoknjižno sodišče vpisalo po uradni dolžnosti. Slednji sicer predstavlja sklep iz 1. alineje 8. točke prvega odstavka 40. člena ZZK-1, torej listino, na podlagi katere se dovoli vknjižba lastninske pravice, vendar ne gre za odločbo iz 6. in 7. ter tretje alineje 8. točke prvega odstavka 40. člena ZZK-1, ki se vpišejo po uradni dolžnosti (prvi odstavek 46. člena ZZK-1). Načelo pravnega prednika iz 9. člena ZZK-1 pa je dosledno izpeljano tudi v zvezi z deklaratornimi vpisi. ZZK-1 namreč glede pogojev, ki morajo biti izpolnjeni za vpis, ne razlikuje med konstitutivnimi in deklaratornimi vpisi, saj mora vsakemu vpisu biti podlaga listina v obliki in vsebini, kakršno zahteva zakon, pri odločanju pa je treba upoštevati stanje v zemljiški knjigi.
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 7, 7-1, 7-2. Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah preambula 16. ZPP člen 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8.
pristojnost slovenskega sodišča - ugovor nepristojnosti slovenskega sodišča - kraj izpolnitve obveznosti - neizpolnitev pogodbene obveznosti - nepravilna izpolnitev pogodbenih obveznosti - pogodbena odškodninska odgovornost - kontradiktornost postopka - kršitev načela konktradiktornosti
Pri presoji okoliščin, od katerih je odvisna pristojnost slovenskega sodišča, je kontradiktornost in pravica strank do izjave zožena. Sodišče prve stopnje je po ugovoru pristojnosti tožene stranke tožeči stranki dalo možnost, da se o ugovoru pristojnosti izjavi (vloga z dne 14. 3. 2022), nato pa je imela tudi tožena stranka na voljo možnost opredelitve do navedb tožeče stranke v njeni vlogi. Glede na navedeno in zoženo kontradiktornost v postopku presoje pristojnosti slovenskega sodišča tožeča stranka ni bila prikrajšana za uveljavljanje razlogov, s katerimi utemeljuje pristojnost slovenskega sodišča. Za kršitev načela kontradiktornosti iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP tako v tem primeru ne gre.
ZST-1 člen 11. ZFPPIPP člen 121, 121/1, 121/2. ZPP člen 343.
postopek osebnega stečaja - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - predlog za vrnitev v prejšnje stanje v postopku zaradi insolventnosti - oprostitev plačila sodne takse za pritožbo - zavrnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje - predlog za oprostitev plačila sodne takse - oprostitev plačila sodne takse - pravni interes za pritožbo - pravna korist
Iz navedenega izhaja, da je bilo v tem postopku odločeno, da se dolžnika oprosti plačila sodne takse v zvezi s pritožbo. S tem je dolžnik dosegel, kar je s pritožbo zoper izdani plačilni nalog zasledoval, na podlagi navedenega sklepa mu sodne takse za to pritožbo ne bo treba plačati. S tem pa zase ne more doseči ugodnejše rešitve.
Dolžnik namreč ni zamudil nobenega roka ali naroka v zvezi s postopkom za plačilo sodne takse. Prav tako pa je pravilna tudi odločitev, da je potrebno predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavreči tudi zato, ker v postopkih zaradi insolventnosti, torej tudi v postopku osebnega stečaja, ni mogoče zahtevati vrnitve v prejšnje stanje.
Skladno s 197. členom DZ se prej določena preživnina spremeni le, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena.
ZDR-1 člen 32, 44, 133, 133/1, 137.. ZJU člen 5.. Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (1991) člen 39.. OZ člen 378.
policist - plačilo po dejansko opravljenem delu - nadomestilo plače za čas bolniškega staleža - višina nadomestila - izpolnitvena zamuda - zakonske zamudne obresti - zmotna uporaba materialnega prava - sprememba sodbe
Tožnik je opravljal naloge mejne kontrole na mednarodnih mejnih prehodih (preverjanje dokumentov, listin in prevoznih sredstev) na enak način in v enakem obsegu kot njegovi sodelavci, ki so bili zaposleni na delovnem mestu višji policist. Pravilno je sodišče ugotovilo, da gre za naloge delovnega mesta višji policist, ki jih je lahko tožnik kot policist SR-NDM opravljal zgolj izjemoma in v obliki pomoči (v primeru nepredvidenih varnostnih okoliščin), in da nalog delovnega mesta, ki ga je tožnik zasedal na podlagi pogodbe o zaposlitvi (nadzor državne meje), ni opravljal.
ZPP člen 360, 360/1, 458, 458/1, 458/5, 495. OZ člen 239.
projektantska pogodba - pogodbena vrednost del - dodatna dela - odločanje po sodniku posamezniku - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - nedopustno izpodbijanje dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje v sporih majhne vrednosti
V pritožbenem postopku je odločitev, ki jo sprejme sodišče prve stopnje, mogoče izpodbijati le iz razloga zmotne uporabe materialnega prava in absolutne bistvene kršitve določil pravdnega postopka. Iz tega sledi, da je pritožbeno sodišče na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje vezano, na relativne postopkovne kršitve pa se ne ozira.
taksa za postopek na prvi stopnji - ugovor zoper plačilni nalog - odmera sodne takse
Po 4. točki prvega odstavka 5. člena ZST-1 taksna obveznost za postopek o individualnih delovnih sporih pred sodiščem prve stopnje nastane takrat, ko je sodna odločba vročena stranki, in ne po pravnomočnosti odločitve o zavezancu za plačilo sodne takse, za kar se neutemeljeno zavzema pritožba. Ker sodna taksa za postopek na prvi stopnji do nastanka taksne obveznosti (do vročitve sodbe in sklepa I Pd 934/2019 z dne 3. 6. 2022) še ni bila plačana, je sodišče toženi stranki pravilno že 17. 6. 2022 izdalo plačilni nalog z vsemi potrebnimi podatki za izvedbo plačila nastale taksne obveznosti (prvi odstavek 34. člena ZST-1).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK - UPRAVNI SPOR
VSL00063975
ZUreP-2 člen 245. ZNP-1 člen 9. ZPP člen 13, 13/1.
status javnega dobra - grajeno javno dobro - pridobitev statusa grajenega javnega dobra - ugotovitvena odločba občinskega organa - upravni postopek - izdaja odločbe med postopkom - nepravdni postopek - postopek za ureditev meje - predhodno vprašanje - pravilnost upravne odločbe - reševanje predhodnega vprašanja - pravnomočna upravna odločba - nična upravna odločba - sodelovanje v upravnem postopku - možnost sodelovanja v postopku - nemožnost sodelovanja stranke v postopku - prekinitev nepravdnega postopka - sklep o prekinitvi postopka - napotitev na pravdo ali drug postopek - upravni spor o zakonitosti odločbe - vezanost sodišča na pravnomočno upravno odločbo
Sodišče ne more samo rešiti predhodnega vprašanja, saj je zatrjevano nezakonitost oziroma ničnost odločbe nasprotne udeleženke mogoče uveljavljati le v postopku pred pristojnim organom, po pravilih, ki veljajo za upravni postopek oziroma upravni spor.
ZZZDR člen 5a, 103, 106, 106/1, 129. DZ člen 290, 290/1. ZPP člen 413.
začasna odredba - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - namen regulacijske začasne odredbe - varstvo koristi otroka - dolžnost preživljanja otrok - preživnina - preživninsko breme - začasna določitev preživnine - potrebe otroka - nujno preživljanje otroka - začasna odredba o stikih - pravica do stikov otroka s starši - pravica staršev do stikov z otrokom - bivanje v tujini - telefonski stiki z otrokom - kršitev začasne odredbe - izrek denarne kazni - povrnitev stroškov pritožbenega postopka - prehodne določbe DZ - dokončanje že začetih postopkov
Redni telefonski stiki so torej ključnega pomena za korist otrok, ki mora biti temeljno vodilo pri ravnanju staršev, drugih oseb, državnih organov ter nosilcev javnih pooblastil (5.a člen ZZZDR).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STEČAJNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00062133
ZPP člen 76, 76/2, 76/3, 339, 339/2, 339/2-8. ZFPPIPP člen 380. ZGD-1 člen 521, 521/1. URS člen 22.
sposobnost biti stranka - prenehanje pravne osebe - izbris družbe iz sodnega registra - pasivna procesna legitimacija - zavrženje tožbe - izdaja sklepa - pravica do izjave - podelitev sposobnosti biti stranka v postopku - pozneje najdeno premoženje izbrisane družbe
Sodišče prve stopnje je na podlagi tega, da je bila prvo tožena stranka že izbrisana iz sodnega registra, ugotovilo, da ni podana njena pasivna procesna legitimacija in da niso izpolnjeni pogoji za priznanje lastnosti stranke s pravnim učinkom v tej pravdi (76. člen ZPP). Če sodišče sposobnosti biti stranka ne prizna, o tem sicer lahko izda ločen sklep, ni pa nujno. Zato sodišče prve stopnje pred izdajo sklepa o zavrženju tožbe zoper prvo toženo stranko, iz katerega je konkludentno razvidna njegova odločitev, da prvo toženi stranki sposobnosti biti stranka ni priznalo, tožeče stranke ni bilo dolžno seznanjati s svojimi stališči glede izpolnjevanja pogojev po tretjem odstavku 76. člena ZPP oziroma ji dati možnost izjave.
ZD člen 172, 172/1, 214, 216, 307, 307/1, 307/2. ZPP člen 392.
sklep o dedovanju - sporazum o delitvi zapuščine (dedni dogovor) - vsebina in obseg dednega dogovora - pravna narava dednega dogovora, ki je del sklepa o dedovanju - pravna narava sodne poravnave - nedopustna pritožba - izpodbijanje dednega dogovora s tožbo - tožba za razveljavitev sodne poravnave
Sklepa o dedovanju pritožnik sploh ne izpodbija. V delu, v katerem izpodbija vsebino sodne poravnave, pa pritožba ni dopustna. Da je dedni dogovor lahko širši – tak, da njegova vsebina ne predstavlja samo delitve zapuščine, je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu. Prav in samo del dogovora, ki ne predstavlja dogovora o delitvi zapuščine (in zato ne vpliva na vsebino sklepa o dedovanju) izpodbija pritožnik. Tudi v tem delu pritožba ni dopustna, tako kot ni dopustna pritožba zoper odpravek sodne poravnave.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 1.
nagrada in stroški izvedenca - višina nagrade izvedenca - nekonkretiziran pritožbeni očitek
Pritožnica odmeri nagrade in stroškov konkretizirano ne nasprotuje, zgolj posplošeno zatrjuje, da so stroški izvedenke previsoki. Pritožbeno sodišče je opravilo presojo tako priznane nagrade kot tudi stroškov, ter ugotovilo, da je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določbe Pravilnika.
lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje - dodatni sklep o dedovanju - dobra vera pravnega naslednika - raziskovalna dolžnost - skrbnost
Navedba sodišča prve stopnje, da je C. C. (eden od dedičev in sedaj eden od tožnikov) pri podaji predloga za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju "slepo sledil uradni osebi" je povsem neprepričljiva. Nadalje velja, da je bilo tako v tem predlogu, kot v izdanem sklepu o dedovanju jasno in očitno navedeno, da se nanaša na določene parcele, ki so bile v lasti zapustnika zgolj do 1/2. Da se dediča s tem podatkom ne bi seznanila in da dodatnega sklepa o dedovanju nista prebrala, je neverjetno ter s stališča zahtevane skrbnosti nesprejemljivo. Neutemeljeno je zato stališče izpodbijane sodbe, da tedaj nista pridobila nobene informacije, ki bi od njiju terjala kakšno "posebno skrbnost". Po oceni pritožbenega sodišča so bile opisane okoliščine takšne, da so pri C. C. in B. B. zagotovo vzbudile dvom glede izključnega lastništva po očetu podedovanih nepremičnin. Že to je dovolj, da bi morala reagirati z ustreznim raziskovanjem teh dejstev. Ker tako (kot sama zatrjujeta) nista ravnala, njuna zmota o izključni pripadnosti predmetnih nepremičnin ni mogla biti več opravičljiva. Posest je še pred iztekom priposestvovalne dobe izgubila značaj dobrovernosti. Pogoji za priposestvovanje zato niso podani.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 40, 40/1, 42, 42/1.
stroški in nagrada sodnega cenilca - zahtevnost mnenja oziroma cenitve - izostanek razlogov o odločilnih dejstvih
Kot utemeljeno opozarja pritožba, sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni obrazložilo, na katere konkretne okoliščine obravnavane zadeve je oprlo svojo odločitev, da cenilcu prizna nagrado za zelo zahtevno cenitev, temveč je zgolj pavšalno navedlo, da je nagrado cenilcu odmerilo na podlagi njegove zahteve, prvega odstavka 249. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) in Pravilnika, nato pa odločilo, da cenilcu za izdelavo izvida na podlagi prvega odstavka 40. člena Pravilnika pripada 525,00 EUR. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa tako ne izhajajo razlogi o odločilnih dejstvih, na podlagi katerih je sodišče prve stopnje zahtevnost izdelave cenitve (očitno) ocenilo kot zelo zahtevno in cenilcu v zvezi z izdelavo pisne cenitve priznalo nagrado, ki presega osnovno nagrado v višini 350,00 EUR. Odločitve sodišča prve stopnje v zvezi s tem zato ni mogoče preizkusiti.
ZPP člen 154, 154/1. ZBPP člen 46, 46/3. ZOdv člen 17, 17/5.
stroškovna odločitev - povrnitev stroškov postopka - uspeh pravdnih strank - brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - obseg dodeljene brezplačne pravne pomoči - stroški za izvedbo dokaza - izvedba dokaza z izvedencem - oprostitev plačila stroškov za izvedenca - vračilo sredstev iz naslova prejete brezplačne pravne pomoči - povrnitev stroškov odvetniškega zastopanja
Glede na obseg dodeljene pravne pomoči mora toženka v skladu s tretjim odstavkom 46. člena ZBPP v korist proračuna RS povrniti le sorazmeren del (84 %) stroškov za dokazovanje z izvedenci, kar po ugotovitvi izpodbijanega sklepa znaša 1.055,88 EUR. Za preostale pravdne stroške velja pravilo drugega odstavka 154. člena ZPP, po katerem sodišče stroškovno breme porazdeli med pravdni stranki glede na doseženi uspeh v pravdi, kar pomeni, da stranki druga drugi dolgujeta povračilo ustreznega dela stroškov postopka.
Sodišče je utemeljeno zavrnilo tožničino tezo o navideznosti pogodbe o dosmrtnem preživljanju, ki naj bi prikrivala darilo. Pri tem je ustrezno težo pripisalo zlasti času nastanka pogodbe, ki je bila sklenjena skoraj devet let pred zapustničino smrtjo, nadalje dejstvu, da je toženka skrbela za zapustnico in njene potrebe že po smrti zapustničinega moža, ter še, da je zapustnica bolj kot tožnici zaupala toženki.