ZTuj-2 člen 145, 14572, 14572-2. ZP-1 člen 136, 136-5.
tujec - nezakonito bivanje - zaposlitev - praktično usposabljanje
Ob tem ko iz ugotovitev sodišča prve stopnje poleg tega, da delavci niso nič vedeli o tem, da je s takim načinom prihoda in dela v Sloveniji kaj narobe, izhaja tudi, da je storilec imel sklenjeno pogodbo o kadrovskem štipendiranju z družbo A. d.o.o. in da je bil vpisan v izobraževalni program, pa tudi pritožbene trditve, da se je storilec, ki je pričel z delom 4 dni po vstopu v Slovenijo moral in mogel zavedati, da njegovo ravnanje predstavlja kršitev zakona in prekršek, niso utemeljene.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSM00062965
ZPP člen 191, 191/1, 191/1-1, 195. ZIZ člen 29b, 29b/1, 29b/5. ZST-1 člen 3, 3/1, 5, 5/1, 5/1-1.
domneva umika ugovora zoper sklep o izvršbi - solidarni dolžniki v izvršbi - plačilo sodne takse za ugovor - navadno sosporništvo
Ne glede na to, da sta dolžnika v obravnavani zadevi ugovora vložila v isti vlogi, je treba vlogo glede na njeno vsebino in upoštevaje procesni položaj dolžnikov obravnavati kot dve samostojni pravni sredstvi, tj. kot dva samostojna ugovora vsakega od dolžnikov, o katerih mora sodišče sprejeti tudi samostojni odločitvi in sklep o izvršbi, če so izpolnjene procesne predpostavke za vsebinsko obravnavo ugovorov, upoštevaje razloge, ki jih je v ugovoru uveljavljal posamezni dolžnik, in uradoma upoštevne razloge preizkusiti ločeno v razmerju do posameznega dolžnika. Ker Zakon o sodnih taksah (ZST-1) nima izrecne določbe o taksni obveznosti navadnih sospornikov, za taksno obveznost vsakega od dolžnikov velja prvi odstavek 3. člena ZST-1, ki določa, da s tem zakonom predpisane takse plača tisti, ki predlaga uvedbo postopka ali opravo posameznega dejanja, če ta zakon ne določa drugače. Za vsakega od dolžnikov je zato že z vložitvijo vloge z dne 11. 1. 2022 nastala samostojna obveznost za plačilo sodne takse za postopek o njegovem ugovoru zoper sklep o izvršbi (1. točka prvega odstavka 5. člena ZST-1; prvi odstavek 29.b člena ZIZ), zaradi česar v obravnavani zadevi tudi ni podlage za uporabo desetega odstavka 3. člena ZST-1.
ZPIZ-2 člen 30.. ZMEPIZ-1 člen 55.. ZPIZ člen 140, 140/1.
sorazmerni del pokojnine - pokojninska osnova - dokazovanje z izvedencem - razveljavitev sodbe
Vrhovno sodišče RS je v zadevi VIII Ips 99/2007 že zavzelo stališče, da lahko tožnica dokazuje višino plač, ki so podlaga za ugotovitev pokojninske osnove in izračun višine pokojnine, za sporno obdobje tudi na podlagi primerjave s plačami primerljivih sodelavk, če teh podatkov ni v matični evidenci zavarovancev.
Sodišče prve stopnje bi moralo višino dohodka ugotavljati ne samo z zaslišanjem prič, temveč predvsem z izvedencem finančne stroke. Le na ta način bi lahko zadostilo kriteriju verjetnosti, ki je potreben, da se kljub pomanjkljivim podatkom v matični evidenci ugotovi višina dohodka v spornem obdobju.
izredna denarna socialna pomoč - višja sila - nepričakovanost dogodka
Sanacije kopalnice in kuhinje ni povzročila višja sila, ki bi lahko predstavljala podlago za presojo upravičenosti do izredne denarne socialne pomoči v višini treh minimalnih dohodkov. Upoštevajoč, da je tožnica sama povzela, da so bile cevi, ki so puščale stare in dotrajane ter neprimerne za uporabo, je izkazano, da bi tožnica zalitje kopalnice in kuhinje zaradi dotrajanih cevi lahko pričakovala. K obnovi cevi v kopalnici in kuhinji bi lahko pristopila pravočasno ter tako preprečila izliv vode oziroma nastanek izrednih stroškov.
ZP-1 člen 6.a. ZNB člen 19.b, 19.b/5, 57, 57/1, 57/1-2.b.
karantena - kršitev ukrepov za preprečevanje širjenja nalezljive bolezni
Ker se sodišče prve stopnje glede obstoja dejstev, relevantnih za uporabo določbe 6.a člena ZP-1, sklicuje na okoliščine, ki so nastale po storitvi prekrška, so pritožbeni očitki, da iz razlogov sodišča prve stopnje ne izhajajo okoliščine iz 6.a člena ZP-1, utemeljeni.
nadomestni zapor - sklep o popravi - delo v splošno korist - višina neplačane globe
Ker je sodišče prve stopnje v pritožbi izpostavljeno napako skladno z določbo drugega odstavka 46. člena ZP-1 popravilo, pritožba storilca njegovega pravnega položaja ne more več izboljšati, zato se pritožbeni očitki izkažejo kot neutemeljeni.
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00065044
ZMZPP člen 1, 19, 20. ABGB paragraf 879, 891, 1347, 1357. KschG člen 3, 6, 6/1-13, 25c, 25d. ZPP člen 212, 337, 337/1.
uporaba tujega materialnega prava - avstrijsko pravo - kreditna pogodba - porok - solidarni porok - solidarni porok in plačnik - potrošnik - varstvo potrošnikov - pojasnilna dolžnost banke - družbenik - poslovodja
Iz odločbe Sodišča EU C-269/95, na katero se med drugim sklicujeta pritožnika, izhaja ravno zaključek, kot ga je naredilo sodišče prve stopnje na podlagi že citiranega ugotovljenega dejanskega stanja. Med sklenjena razmerja, kjer se uporabljajo pravila o varstvu potrošnikov, spadajo samo tiste pogodbe, sklenjene z namenom zadovoljevanja lastnih potreb posameznika v smislu zasebne potrošnje kot ekonomsko šibkejše stranke. Po drugi strani pa posebna zaščita, ki jo želijo zagotoviti te določbe, ni upravičena v primeru pogodb za trgovinsko ali poklicno dejavnost, kar sta ob sklepanju spornih pogodb počela pritožnika.
zahteva za sodno varstvo - dokazni predlog - zavrnitev predlaganih dokazov
Pravica stranke, da v dokaznem postopku predlaga dokaze, je ena izmed sestavin pravice do obrambe po 29. členu Ustave RS. V dvomu je vsak dokazni predlog v korist storilca potrebno izvesti, razen če je očitno, da tak dokaz ne more biti uspešen. Pri tem mora stranka natančno opredeliti, katero dejstvo naj se s pomočjo določenega dokaza dokaže ter na podlagi katerih okoliščin naj bi predlagan dokaz sploh lahko služil ugotovitvi določenega dejstva, sodišče pa mora zavrnitev dokaznega predloga v vsakem primeru razumno obrazložiti.
ZFPPIPP člen 121, 121/1. ZPP člen 219b, 219b/2, 219b/2-1, 219b/3, 227, 227/1, 227/6.
postopek prisilne poravnave - smiselna uporaba ZPP - edicijska dolžnost - poslovna skrivnost - pridržana pritožba
Sodišče ob izdaji (končne) odločbe po prostem prepričanju presodi, kakšnega pomena je to, da druga stranka odklanja predložitev listine, na kateri so prekriti deli, ki vsebujejo poslovno skrivnost.
ZUPJS člen 10, 10/1, 10/1-1, 15, 15/4, 18, 18/4, 30a, 30a/11.. ZSV člen 100, 100/1, 100/4.. ZZZDR člen 124.. Uredba o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev (2004) člen 2, 2-3.
plačilo institucionalnega varstva - preživninski zavezanec - preveritev podatkov po uradni dolžnosti - plačilna sposobnost
Center za socialno delo je na podlagi 11. odstavka 30.a člena ZUPJS po uradni dolžnosti na dan 1. aprila preveril višino pravice in na novo odločil o oprostitvah plačil socialnih storitev. Ker je tekom postopka prejel anonimno prijavo, da ima tožnica dohodke v tujini, je pričel ugotavljati dejansko prejemanje vseh tožničinih dohodkov.
V bistveno višjem znesku na novo ugotovljeni dohodki so vplivali na višino tožničine oprostitve in na višino njenega prispevka k doplačilu institucionalnega varstva za upravičenca B. B., ker ni razpolagal z zadostnimi sredstvi, da bi plačal storitev v celoti. Iz navedenih razlogov je Center za socialno delo pravilno presojal plačilno sposobnost upravičenčevih otrok kot zavezancev k plačilu skladno s 124. členom ZZZDR.
ZPSPP člen 24, 24/1, 26, 26/1, 29, 29/3. ZPP člen 42, 154, 154/1, 433, 433/2.
najemna pogodba - najemna pogodba za poslovni prostor - prenehanje najemnega razmerja za poslovni prostor - odpoved najemne pogodbe - sodna odpoved najema poslovnih prostorov - nalog o izpraznitvi poslovnih prostorov - stroški postopka - povrnitev pravdnih stroškov - vrednost spornega predmeta
Za izdajo naloga za izpraznitev poslovnih prostorov se smiselno uporabljajo določbe ZPP, ki se nanašajo na plačilni nalog (tretji odstavek 29. člena ZPSPP). Sodišče v nalogu za izpraznitev odloči tudi o stroških postopka (drugi odstavek 433. člena ZPP). Te krije stranka, ki ne uspe v sporu (prvi odstavek 154. člena ZPP).
DZ člen 7, 7/1, 7/2, 138, 138/3, 153, 160, 160/1, 161. ZIZ člen 278. ZNP-1 člen 100, 102, 102/3, 106, 106/2, 106/3.
pogoji za izdajo začasne odredbe v sporih iz razmerij med starši in otroki - prepoved prehoda državne meje z otrokom - ukrepi za varstvo koristi otroka - odločitev po uradni dolžnosti - razlogi za izrek ukrepa - prenehanje ukrepa - prenehanje začasne odredbe - ogroženost otroka - varstvo koristi otroka - obrazložitev odločitve
Sodišče prve stopnje je (smiselno) odločilo o prenehanju ukrepa, čeprav ni ugotovilo (niti ugotavljalo) zakonskih razlogov za takšno odločitev.
Odločitev sodišča za ukrepanje po uradni dolžnosti je praviloma posledica otrokove (verjetne) ogroženosti in mora biti obrazložena - ne le z vidika ogroženosti, ampak tudi z vidika razlogov, ki terjajo poseg v družinska razmerja po uradni dolžnosti.
odločitev o pravdnih stroških - sodna poravnava - stroški postopka - odmera pravdnih stroškov - kriteriji za odmero
S sodno poravnavo sta pravdni stranki dosegli dogovor o pravdnih stroških - soglašali sta, da o njih odloči prvo sodišče. Napačna je zato ugotovitev prvega sodišča, da okoliščine primera ustrezajo določbi prvega odstavka 159. člena ZPP.
OZ člen 191, 579. KZ-1 člen 240. ZPSPP člen 12, 12/2.
nadomestilo koristi od uporabe (uporabnina) - dogovor o brezplačni uporabi nepremičnine - posodbena pogodba - ustna pogodba - ničnost - neupravičena pridobitev - kdaj se ne more zahtevati vrnitev
Najemne pogodbe so nujno odplačne narave, med pravdnima strankama pa je bil sklenjen dogovor o brezplačni uporabi prostora, ki ima pravno naravo posodbene pogodbe in ne najemne pogodbe, zato se zanj ne zahteva obvezna pisna oblika.
Ker se je tožeča stranka zavedala, da skladno z dogovorom prostor št. K12 brezplačno uporabljata tožena stranka in ministrstvo, in je kljub temu plačevala stroške tehničnega upravljanja in vzdrževanja za prostor K12, nima pravice zahtevati povračila teh stroškov od tožene stranke. 191. člen OZ namreč določa, da kdor kaj plača, čeprav ve, da ni dolžan, nima pravice zahtevati nazaj, razen če si je pridržal pravico zahtevati nazaj ali če je plačal, da bi se izognil sili.
Z nenavzočnostjo zagovornika na zaslišanju priče C. C. obtoženki v predmetni fazi kazenskega postopka ni bila kršena pravica do obrambe (29. člen Ustave RS), kot to zatrjuje pritožba. Vprašanje nedovoljenosti predmetnega dokaza in s tem poštenosti postopka zoper obdolženo, kot je drugo sodišče pojasnilo že v sklepu z dne 25. 10. 2022, opr. št. I Kp 35134/2022, bi se lahko postavilo le v nadaljevanju kazenskega postopka, v fazi glavne obravnave, če bi sodišče prve stopnje, ne da bi pričo neposredno zaslišalo in omogočilo soočenje obtoženke s pričo ob strokovni pomoči zagovornika, na izpovedbah priče iz faze nujnih preiskovalnih dejanj z dne 7. 6. 2022, ko je bila zaslišana brez navzočnosti zagovornika in o pravici do zagovornika niti ni bila poučena, oprlo svojo sodbo.
podaljšanje pripora po vloženi obtožnici - ugotovitveni sklep - utemeljen sum - ponovitvena nevarnost
Presoja po obrambi izpostavljenega vprašanja protipravnosti obtožencu očitanega ravnanja bo naloga, ki bo morala biti prepuščena razpravnemu senatu po zaključeni glavni obravnavi.
ZP-1 člen 55, 57. ZPrCP člen 107, 107/2, 46, 46/5, 46/5-3, 105, 105/5, 105/5-3. ZUP člen 80.
vožnja pod vplivom alkohola - pravica do izjave - privilegij zoper samoobtožbo - pravni pouk - elektronski alkotest kot indikator alkoholiziranosti - zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti
Postopek preizkusa alkoholiziranosti se pred prekrškovnim organom, tako kot vsi drugi postopki pred prekrškovnim organom, vodi izključno na podlagi pravil upravnega postopka, v konkretnem primeru pa preizkus psihofizičnih sposobnosti voznikov v cestnem prometu še po določbah člena 107 ZPrCP. Kritični trenutek, ko pa preizkušanec v cestnem prometu, ko se postopek vodi po določbah ZPrCP postane še storilec prekrška, pa nastopi šele s podpisom zapisnika, iz katerega izhaja očitek o storitvi prekrška, torej vožnje pod vplivom alkohola, ki presega določeno in dovoljeno količino alkohola v izdihanem zraku.
zaseg predmetov v kazenskem postopku - pravnomočno končan kazenski postopek - odvzem zaseženih predmetov - vrnitev zaseženih predmetov - vrnitev v kazenskem postopku zaseženih predmetov - pristojnost za odločanje - postopek s pravnimi sredstvi - presoja zakonitosti odločitve - pristojnost pravdnega sodišča - izročitev premičnine
Pravdno sodišče ni pristojno odločati o vrnitvi umetniške slike, zasežene po določbah ZKP, ker je usoda zaseženega predmeta vezana na usodo kazenskega postopka. Pravdno sodišče prav tako ni pristojno presojati pravilnosti odločitev kazenskega sodišča.
potrebni stroški - obrazložena vloga - kratek dopis in obvestilo - sprememba odločitve o pravdnih stroških
Tožnica je z vlogo z dne 29. 8. 2022, ki jo je sodišče prejelo 30. 8. 2022, tožbeni zahtevek zgolj prilagodila tako, da je datum 23. 12. 2020 nadomestila z datumom 1. 1. 2021. Pritožba utemeljeno navaja, da ne gre za obrazloženo vlogo. Tožena stranka je tožnico na pravilen datum opozorila že v vlogi z dne 30. 6. 2022. Razen tega že sam materialni predpis določa od kdaj dalje se v takih primerih, kot je predmetni, lahko prizna nova pravica iz invalidskega zavarovanja.