prepozna pritožba - zavrženje pritožbe kot prepozne - vročanje sodnih pisanj - vročitev družinskemu članu - rok za vložitev pritožbe
Izpodbijani sklep je bil toženčevemu družinskemu članu vročen 22. 2. 2022. Petnajst dnevni rok za vložitev pritožbe zoper izpodbijani sklep je potekel s pretekom 9. 3. 2022, zato je pritožba, ki jo je toženec vložil priporočeno dne 11. 3. 2022, prepozna.
postopek preizkusa terjatev - izjava upravitelja o prijavljenih terjatvah - prerekanje prijavljene terjatve - napotitev na pravdo za ugotovitev terjatve
V skladu z 61. členom ZFPPIPP je upravitelj tisti, ki se izjavi o prijavljenih terjatvah in v zvezi s tem sestavi osnovni seznam preizkušenih terjatev. To je torej njegova obveznost, stečajno sodišče pa nima podlage za odločanje o pravilnosti izjave upravitelja. Upoštevati mora upraviteljevo izjavo, samo pa le v skladu z določili iz oddelka 5.6 ZFPPIPP odloči o tem, koga se napoti na uveljavitev obstoja ali neobstoja prerekane terjatve, ločitvene pravice in izločitvene pravice. Vsekakor pa sodišče ne more presojati o tem, ali je upravitelj pravilno prerekal katero od prijavljenih terjatev.
izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja v sporu majhne vrednosti - podjemna pogodba
Pritožbene navedbe se nanašajo na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje. Ker v sporih majhne vrednosti izpodbijanje dejanskega stanja ni dopusten pritožbeni razlog, pritožbeno sodišče navedenih pritožbenih navedb ne more upoštevati.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00062584
KZ-1 člen 31, 31/1, 31/2, 31/3, 74, 74/1, 75, 75/1, 75/2. KZ člen 95, 95/1 96, 96/1, 96/2, 244, 244/1, 244/2. ZKP člen 371, 371/1-11.
kazniva dejanja zoper gospodarstvo - zloraba položaja ali pravic - zakonski znaki kaznivega dejanja - obstoj kaznivega dejanja - enoosebna družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - zakoniti zastopnik družbe z omejeno odgovornostjo - razpolaganje s premoženjem družbe - plačilo računov - resničnost poslovnih dogodkov - odvzem protipravne premoženjske koristi - pravna zmota - ločenost premoženja družbe in družbenika - edini družbenik - subjektivni odnos storilca - novejša sodna praksa - višina protipravne premoženjske koristi - bruto ali neto znesek - plačilo dohodnine - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nejasni in nasprotujoči si razlogi o odločilnih dejstvih
Zgolj okoliščina, da v času, ko je bilo kaznivo dejanje odkrito oziroma storilec spoznan za krivega, storilec gotovine nima več v posesti, še ne pomeni avtomatično, da mu ni mogoče očitati, da je gotovino obdržal zase. Po končanju kaznivega dejanja jo je lahko tudi potrošil po svoji prosti volji, vendar se zaradi tega ne more izogniti odvzemu premoženjske koristi na način, da se mu odredi plačilo denarnega zneska, ki ustreza tej premoženjski koristi.
Poslovodja, četudi je hkrati edini družbenik družbe, je dolžan poslovati vestno in pošteno ter zasledovati interese gospodarske družbe, ki je samostojna (pravna) oseba in katere premoženje je ločeno od premoženja njenih družbenikov ter namenjeno opravljanju gospodarske dejavnosti.
Stališče v točki 57 bi lahko nakazovalo na error iuris, to je pravno zmoto, ki jo ureja 21. člen KZ oziroma 31. člen KZ-1. Ni namreč kazensko odgovoren storilec kaznivega dejanja, ki iz opravičenih razlogov ni vedel, da je to dejanje prepovedano. Če bi se storilec zmoti lahko izognil, se sme kaznovati mileje. Če je torej sodišče prve stopnje menilo, da je bil v določeni meri obtoženec v pravni zmoti, bi se do tega moralo določneje opredeliti tudi upoštevaje navedeno določbo 21. člena KZ.
ZD člen 213, 213/1. DZ člen 67. ZZZDR člen 51, 51/2. SPZ člen 11.
zapuščinski postopek - prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev dediča na pravdo - manj verjetna pravica dediča - skupno premoženje zakoncev - vpis pravice v zemljiško knjigo - domneva lastninske pravice - nevknjižena lastninska pravica
V 11. členu SPZ je uzakonjena domneva, da je lastnik nepremičnine tisti, ki je vpisan v zemljiško knjigo. Drži sicer, da lahko ta domneva trči v domnevo, ki jo ZZZDR oziroma DZ vzpostavlja glede skupnega premoženja, vendar je nevknjižena originarna pridobitev lastninske pravice v slabšem položaju od že vknjižene lastninske pravice. Tako stališče je sprejeto tudi v sodni praksi.
sklep o dedovanju - izločitev iz zapuščine - obseg zapuščine - nov sklep o dedovanju - reševanje predhodnega vprašanja - prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - spor o obsegu zapustnikovega premoženja - zmotna uporaba materialnega prava
Sporov, ki se nanašajo na sestavo zapuščine in na izločitev dela premoženja iz zapuščine, zapuščinsko sodišče nikoli ne sme reševati samo, ne glede na to, ali gre za spor o dejstvih ali za spor o uporabi prava ali o obojem.
vpis v zemljiško knjigo - napaka pri vknjižbi v zemljiško knjigo - vknjižba služnostne pravice - stvarno breme - poočitev - nastanek novih parcel - nastanek služnosti - ugotovitev obstoja služnosti - prenehanje služnosti - izbris iz zemljiške knjige - načelo zaupanja v podatke zemljiške knjige - dobrovernost kasnejšega pridobitelja nepremičnine - raziskovalna dolžnost - dopustitev spremembe tožbe - pravna podlaga tožbenega zahtevka
Ne glede na manjkajoč vpis v zemljiški knjigi sta se stvarna služnost in stvarno breme ob združitvi in kasnejši delitvi parcel prenesla. Zemljiškoknjižni prenos obstoječih pravic in bremen s služeče nepremičnine na novo nastale parcele namreč nima konstitutivnega učinka, ampak do prenosa pride že na podlagi zakona.
ZVrt člen 22, 24, 24/2, 29, 29/2, 32, 32/4, 46a. Zvrt-G člen 17. ZUPJS člen 24, 24/1, 24/2, 24/3, 34, 35, 42.
znižano plačilo vrtca - delna oprostitev plačila - pravica do znižanega plačila vrtca - zakonska podlaga - uveljavljanje pravice - odločba o znižanju plačila vrtca - pogodba o medsebojnih obveznostih med vrtcem in starši
Toženka bi morala znižanje plačila vrtca za drugega otroka v smislu delne oprostitve plačila uveljavljati pred CSD, ki o tem ne odloča (kot tudi ne vrtec) po uradni dolžnosti, saj je tudi delna oprostitev plačila vrtca vezana na odločbo CSD in je vrtec ne more upoštevati avtomatično.
Pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, med njimi tudi pravice do subvencioniranja plačila vrtca, gre za sistemsko ureditev, pri čemer mora biti o pravici oziroma pravnem razmerju glede plačila staršev za vrtec, ki ima sicer podlago v materialnem predpisu, odločeno z odločbo. Da se upravičencu prizna določena pravica, mora biti ta uveljavljena in o njej posledično tudi odločeno.
Pravico je treba uveljavljati pred CSD in posamezniku ne pripada že na podlagi zakona, prav tako je vrtec ne more in je ni dolžan upoštevati na podlagi zakona. Ne v ZUPJS ne v ZVrt ni določeno, da se ta pravica upošteva sama po sebi, temveč jo je treba uveljavljati po za to predpisanem postopku, četudi gre za birokratsko delo.
ZIZ člen 38, 38/5, 71, 71/1, 71/2, 71/2-1, 74, 74/2, 210, 210/1, 210/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
dolžnikova pravica na prodanem stanovanju - najem - odlog izvršbe - nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda - zavrnitev dokaznih predlogov - substanciranost navedb - stroški odgovora na predlog za odlog - potrebnost stroškov
Predlog po 210. členu ZIZ je mogoče vložiti v izvršilnem postopku, v katerem je predmet prodaje nepremičnina (stanovanjska hiša ali stanovanje), in ne v izvršilnem postopku, v katerem gre za izpraznitev nepremičnine (stanovanjske hiše ali stanovanja).
Pravno varovana škoda mora nastati posebej oziroma se mora odraziti v drugih okoliščinah ali dobrinah ter mora tako presegati tisto škodo, ki je zajeta v realizaciji izvršbe.
Dokazni predlog, da se bo nek dokaz izvedel »po potrebi«, pomeni pavšalno predlagan dokaz. Dolžnika sta tista, ki morata oceniti, ali je nek dokaz za dokazovanje njunih (ugovornih) trditev potreben ali ne, kar pomeni, da je potrebnost določenega dokaza odvisna izključno od njune potrebe ali naj se ta dokaz izvede ali ne – vse to izhaja že iz povezanosti trditvenega in dokaznega bremena.
Upnik je bil s strani sodišča prve stopnje izredno pozvan, da na predlog dolžnikov po 210. členu ZIZ in na njun predlog za odlog izvršbe odgovori. Zato je očitno, da očitno sodišče prve stopnje ni že a priori štelo, da sta predloga neutemeljena, sicer bi ju brez pozivanja upnika na odgovor zavrnilo. Če je sodišče prve stopnje po prejemu upnikovega odgovora spoznalo, da sta oba predloga neutemeljena, je neustrezno sklicevanje, da upnikovo nestrinjanje s predlogi v ničemer ni pripomoglo k odločitvi. Lahko da res ni pripomoglo, a v trenutku, ko je upnik prejel poziv sodišča, naj odgovori na oba predloga, le ni mogel vedeti, kako sodišče razume predloga. Glede na to je upnik ravnal razumno in na predloga odgovoril, s tem pa so stroški vloge že samo zaradi poziva na odgovor postali za izvršbo potrebni.
ZD člen 64, 64/1, 64/2, 77. ZPP člen 8, 125a, 347, 348.
obstoj oporoke - dokazovanje obstoja oporoke - ugotovitvena tožba - pisna oporoka pred pričami - oporočna priča - ocena verodostojnosti priče - dokazna ocena - napačna uporaba materialnega prava - pritožbena obravnava - prepis zvočnega posnetka - ugovor zoper prepis zvočnega posnetka
Nepomembno je, koliko izvodov oporoke naj bi priči in zapustnik podpisali, zato tudi ni odločilno, zakaj naj bi obstajali izvodi brez podpisov. Pritožbeno sodišče v tem ne vidi nič "nejasnega", kot je to navedlo sodišče prve stopnje. Priča C. C. je objektivno nepristranska, saj ni v nobenem razmerju s pravdnimi strankami. Senat jo ocenjuje tudi kot subjektivno nepristransko in v celoti verodostojno. Je sicer že priletna gospa, toda senat se je neposredno prepričal, da je glede sporne zadeve kljub njeni časovni oddaljenosti izredno zanesljivo pojasnila svojo vlogo oporočne priče in relevantne okoliščine, ki so ji v zvezi s tem poznane. Govorila je razumljivo, prostodušno in razločno, na vse člane senata je naredila enoten vtis iskrenosti, odkritosrčnosti in resnicoljubnosti.
Bilo bi nepravilno, če bi se pri naročilu pridobitve zavarovalnine mandat cepil na fazo, ko odvetnik pri zavarovalnici poda pravno argumentirano zahtevo za pridobitev zavarovalnine in ločeno na fazo izplačila zavarovalnine (oziroma po stališču pritožbe naj bi šlo za dva ločena pravna posla). Iz vidika posla, ki ga mora odvetnik opraviti, gre za neločljivo povezana opravila. Šele s prejemom denarja na strani oškodovanca je posel pridobitve zavarovalnine zaključen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDICINSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00062690
ZPP člen 153, 153/2, 154, 154/3, 286, 286/1.
zapleti med zdravljenjem - vestno in pravilno zdravljenje - ravnanje lege artis - mnenje izvedenca - pravočasna navedba dejstev - stroški izvedenca - brezplačna pravna pomoč - sprememba odločitve o pravdnih stroških
Različna mnenja zdravnikov v postopku zdravljenja sama po sebi še ne morejo pomeniti neustreznega zdravljenja. Izvedenec je namreč potrdil, da je bilo zdravljenje opravljeno v skladu s pravili stroke.
ZPP člen 108, 116, 224, 224/4, 318, 318/1, 318/3. OZ člen 178, 179.
zamudna sodba - delna zamudna sodba - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zavrnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje - dopustni pritožbeni razlogi zoper zamudno sodbo - osebno vročanje - vročitev - javna listina - vročilnica - vročilnica kot dokaz - dokazovanje neresničnosti dejstev iz javne listine - sklepčnost tožbe - poprava tožbe - dokazi in dokazovanje - izvedba dokazov - razveljavitev zamudne sodbe - nepremoženjska škoda
Vročilnica z močjo javne listine dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje, vendar je domnevo mogoče izpodbijati z ustreznimi trditvami in dokazi. Tožeča stranka je predlagala vzpostavitev v prejšnje stanje in o tem predlagala dokaze. Tudi zavrnilno zamudno sodbo izpodbija iz tega razloga. Postavitev v prejšnje stanje ni mogoče zaradi zatrjevanja, da tožnik ni prejel sklepa sodišča, vendar je treba presojati navedbe kot trditve, da tožeča stranka ni prejela sklepa sodišča prve stopnje.
Iz spisovnih podatkov ne izhaja, da je sodišče prve stopnje dolžniku vročilo upnikovo vlogo s katero je priglasil izvršilne stroške po obračunu izvršitelja, prav tako iz spisovnih podatkov ne izhaja vročitev Delnega poročila o opravljeni zadevi izvršbe. Dolžnik se zato do priznanih stroškov v izpodbijanem sklepu ne more opredeliti, saj ne more vedeti kaj ti predstavljajo.
shranjevalna pogodba - pogodba za določen čas - pogodba za nedoločen čas - razvezni pogoj
S pritožbenim stališčem, da je bila pogodba sklenjena za določen čas zato, ker je bila sklenjena do prodaje stroja, ni mogoče soglašati. Skladno z določilom 62. člena OZ je pogodba sklenjena za določen čas takrat, kadar je rok določen v tednih, dnevih, mesecih ali letih. Vezava prenehanja pogodbe na nek dogodek, za katerega niti ni stoodstotno, da se bo sploh kdaj zgodil, pomeni sklenitev pogodbe pod razveznim pogojem, kot pravilno omenja sodišče prve stopnje.
ZLNDL člen 1. SPZ člen 43, 43/2, 269, 269/1, 269/2.
tožba na ugotovitev obstoja lastninske pravice - priposestvovanje lastninske pravice - družbena lastnina - nepremičnine v družbeni lastnini - pravica uporabe na zemljišču v družbeni lastnini - lastninjenje družbene lastnine - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona (ZLNDL) - izključitev priposestvovanja nepremičnine, ki je predmet lastninjenja - garaža na zemljišču v družbeni lastnini - najemno razmerje - obstoj najemnega razmerja - tipska pogodba - neurejeno zemljiškoknjižno stanje - prodaja garaže - dobroverna lastniška posest - dobra vera kupca - trditveno in dokazno breme - negativno dejstvo - prevalitev dokaznega bremena - deklaratorni vpis v zemljiško knjigo - preverjanje - veriga prenosov - prevzem posesti
Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da tožnica zgolj zaradi stanja zemljiške knjige in neposedovanja verige pogodb o prenosu razpolagalne pravice ni bila dolžna podvomiti o obstoju svoje lastninske pravice na garaži. Tožnica ob sklenitvi darilne pogodbe v letu 1982 tudi ni bila dolžna preverjati lastninskega stanja sporne garaže, ki jo je pošteno prevzela v posest od svoje pravne prednice, saj v konkretnem primeru ni bilo posebnih okoliščin, ki bi povprečno skrbnemu posestniku lahko vzbudile sum, da pravna prednica ni lastnica stvari. Glede na navedeno so neutemeljene tudi tovrstne pritožbene navedbe, ki poudarjajo pomen zemljiško knjižnega stanja.
zavrženje pritožbe - ugovor zoper plačilni nalog - potek roka
Sodišče prve stopnje je odločitev sprejelo potem, ko je vsled neplačane sodne takse štelo, da je tožnica pritožbo umaknila in jo zato kot nedovoljeno zavrglo. V skladu z ustaljeno sodno prakso napačen pravni pouk ne more biti v škodo stranke. To v obravnavani zadevi pomeni, da je odločitev sprejeta preuranjeno, saj je zaradi napačnega stališča, da je o njenem ugovoru že odločilo, napačno tudi štelo, da je potekel rok za plačilo sodne takse za pritožbo zoper sodbo.
Tožnik je bil v pravnem pouku izpodbijanega sklepa opozorjen, katere so obvezne sestavine pritožbe (med njimi je tudi podpis pritožnika). V postopku s pritožbo se ne uporabljajo določila 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev (336. člen ZPP).
Ker je tožnica ravno o dogovoru predlagala svoje zaslišanje in ker gre lahko za dogovor po 1050. členu OZ, gre lahko za dokaz o pravnorelevantnem dejstvu. Ker je sodišče opustilo predlagani dokaz, je bila s tem storjena absolutna bistvena kršitev določb ZPP iz 8. točke drugega odstavka 339. člena.
V primeru uveljavljanja regresa od solidarnega poroka velja 5-letni zastaralni rok po 346. členu OZ.
Pritožbeno sodišče je v predmetni zadevi odločalo dvakrat. Prvič je odločalo o pritožbi nasprotnega udeleženca z dne 9. 9. 2021 zoper sklep z dne 24. 8. 2021 in o stroških, povezanih s to pritožbo, drugič pa o pritožni predlagateljice 12. 5. 2022 zoper sklep z dne 25. 4. 2022 in o stroških povezanih s to pritožbo. Odločilo je, da se odločitev o stroških pritožbenega postopka, povezanih s pritožbo nasprotnega udeleženca pridrži za končno odločitev (sklep IV Cp 1946/2021 z dne 30. 11. 2021), glede pritožbenih stroškov nasprotnega udeleženca, povezanih s pritožbo predlagateljice pa je odločilo, da jih nasprotni udeleženec krije sam, ker odgovor na pritožbo ni bil potreben (9. točka obrazložitve sklepa IV Cp 1299/2022 z dne 11. 8. 2022). O stroških za pritožbo z dne 9. 9. 2021 tako še ni odločeno.