izvršilni postopek - predlog za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti in izvršljivosti - subjektivni rok za vložitev predloga - prepozen predlog
Zaradi preprečitve zlorab, ko dolžniki v izvršilnem postopku zahtevo za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti uporabljajo za zavlačevanje postopka, je bil z novelo ZIZ-L določen primerno dolg subjektivni rok, v katerem mora stranka predlagati razveljavitev potrdila.
prekinitev pravdnega postopka - odreditev prekinitve postopka - pogoji za prekinitev pravdnega postopka - postopek za omejitev ali odvzem poslovne sposobnosti - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo
V skladu s prvim odstavkom 206. člena ZPP odredi sodišče prekinitev postopka v zakonsko določenih primerih, med ostalim tudi, če se je začel postopek za popoln ali delni odvzem poslovne sposobnosti stranki. Po ugotovitvi prvostopenjskega sodišča vodi Okrajno sodišče v Mariboru postopek postavitve tožnice pod skrbništvo. Pravilno je tudi pojasnilo v obrazložitvi sklepa, da se po uveljavitvi DZ odraslim osebam, ki niso sposobne skrbeti zase, za svoje pravice in koristi, ne odvzame več poslovne sposobnosti, temveč se jih postavi pod skrbništvo. S tem je izpolnjen zakonski pogoj za odreditev prekinitve postopka.
Glede na dosedanji potek kazenskega postopka, glede na dosedanje trajanje osebnih omejevalnih ukrepov, zlasti pa glede na pričujoči zastoj v postopku, ko ni moč trditi, da so razlogi za takšno trajanje postopka in za zastoj v postopku morebiti na strani strank v postopku, ni moč govoriti o spoštovanju določila drugega odstavka 200. člena ZKP.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00035608
ZOdvT člen 12, 36. ZOdv člen 7, 7/4. ZBPP člen 48. ZPP člen 359.
odločitev o pravdnih stroških - uspeh pravdnih strank - zmotna uporaba materialnega prava - dodelitev brezplačne pravne pomoči - zastopanje na podlagi odločbe o brezplačni pravni pomoči - odmera odvetniških stroškov - znižana nagrada - vrnitev plačil v dobro proračuna sodišča - pristojnost organa - prepoved reformatio in peius
Ker se uspeh pravdnih strank, tudi po zaključenem pritožbenem postopku, ni spremenil, tožnica ni upravičena do povrnitve višjih pravdnih stroškov, kot ji jih je priznalo že sodišče prve stopnje.
Sodišče prve stopnje je zaradi zmotne uporabe materialnega prava tožnici že sedaj priznalo višji znesek stroškov, kot ji dejansko pripada. Sodišče prve stopnje ni upoštevalo, da se v primeru dodeljene BPP stranki oziroma odvetniku višina nagrade in izdatkov za zastopanje odmerja na podlagi določb 6. poglavja ZOdvT. V 36. členu ZOdvT je tarifna preglednica, ki določa nagrade v nižjih zneskih od nagrad iz 12. člena ZOdvT, katere prejmejo odvetniki, ki strank ne zastopajo na podlagi BPP. Pri odmeri stroškov za zastopanje na podlagi dodeljene BPP je treba, ne glede na uspeh stranke, uporabiti 36. člen ZOdvT. Znižana nagrada v primeru zastopanja na podlagi BPP velja tudi v času nove Odvetniške tarife, saj je bil z dnem njene uveljavitve dopolnjen 7. člen ZOdv, ki v četrtem odstavku določa, da je odvetnik, ki izvaja storitev BPP, upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadla po odvetniški tarifi. Ne glede na navedeno pa pritožbeno sodišče v odločitev sodišča prve stopnje ni poseglo, saj te ne sme spremeniti v škodo stranke, ki se je pritožila, če se je pritožila samo ona.
Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo tudi 48. člen ZBPP. Po prvem odstavku navedenega člena je upravičenec do BPP, ki je delno ali v celoti uspel v postopku in je na podlagi pravnomočne odločbe sodišča pridobil premoženje oziroma dohodke, dolžan povrniti Republiki Sloveniji razliko med stroški, ki so bili dejansko plačani iz naslova BPP, in zneskom, ki ga je povrnila nasprotna stranka iz naslova stroškov postopka. Odločitev o tem ali in koliko sredstev je dolžan upravičenec do BPP povrniti v proračun Republike Slovenije, po določbah ZBPP ni v pristojnosti pravdnega oziroma razpravljajočega sodišča, temveč pristojnega organa za BPP. O obsegu nudenja BPP, izplačilu stroškov iz proračuna in (morebitni) povrnitvi izplačanih sredstev v proračun odloča organ za BPP s sklepom v posebnem (upravnem) postopku, saj je ta tudi izdal odločbo o dodelitvi BPP.
Pravdno sodišče ni pristojno za odločanje o dolžnosti upravičenca do BPP za vračilo dela sredstev v proračun Republike Slovenije.
odločba o sprejemu na varovani oddelek socialno-varstvenega zavoda
Pritožbeno sodišče poudarja, da mora izbiro zavoda opraviti sodišče in ne izvedenec, v izpodbijanem sklepu pa sodišče prve stopnje ni obrazložilo razlogov, zakaj ni izbralo katerega od drugih treh posebnih socialno varstvenih zavodov. Sodišče prve stopnje zato ni popolnoma ugotovilo pravno relevantnega dejanskega stanja in je izpodbijana odločitev preuranjena.
napoved pritožbe - dovoljenost pritožbe - zamuda roka za napoved pritožbe zoper sodbo
Ker je v primeru iz drugega odstavka 151. člena ZP-1 pritožbo potrebno napovedati, je pritožba dovoljena le, če je bila napovedana in je napoved pritožbe vložena pravočasno. Če napoved pritožbe ne vloži pravočasno, upravičenec do pritožbe ne izgubi zgolj pravico do pisne obrazložitve sodbe, temveč tudi pravico do pritožbe. Okoliščina, da je sodišče prve stopnje spregledalo, da je napoved pritožbe bila prepozna in je izdalo sodbo z obrazložitvijo ter v pravnem pouku obdolžencu dalo možnost vložitve pritožbe, na dovoljenost pritožbe ne more vplivati, saj sodišče ne more nikomur z napačnim pravnim poukom dati več pravic, kot mu gre po zakonu.
Pravice do zagovornika po lastni izbiri kot pravnega jamstva v 29. členu Ustave ni mogoče razlagati tako, da bi morala biti obdolžencu dosledno zagotovljena možnost, da ga bo v kazenskem postopku zastopal izbrani zagovornik. Pravica do obrambe s pomočjo zagovornika bo namreč lahko učinkovita le, če zagovornika pri obrambi obdolženca ne bodo omejevali interesi drugih obdolžencev. Po mnenju pritožbenega sodišča zato za zavrnitev možnosti zastopanja po 68. členu ZKP zadošča, če so izkazane okoliščine, ki kažejo na možnost konflikta interesov in da gre zato za neovržno zakonsko domnevo, da je kolizija interesov obrambe pri soobdolžencih v isti kazenski zadevi vselej podana, zato ni dopustno dokazovati, da v konkretnem primeru ni takšne kolizije.
izločitev dokazov - uradni zaznamek o zbiranju obvestil - izjava priče, dana policiji - nedovoljen dokaz - privilegirana priča
Izjava, zapisana v uradnem zaznamku, ne more nadomestiti izpovedbe priče v kazenskem postopku in na tak način predstavljati dokaz, na katerega bi sodišče oprlo svojo odločitev glede krivde obdolženca za storitev očitanega kaznivega dejanja. Ravno to pa je primer v obravnavani zadevi, ko je sodišče prve stopnje, mimo vsebine zapisnika o zaslišanju priče, zaključek o odločilnem dejstvu, oprlo na uradni zaznamek z njeno izjavo, dano policistom. Takšen obid zakona pa pritožba utemeljeno problematizira, še zlasti pa v primeru, ko gre za izjavo privilegirane priče, dane policistom (v konkretnem primeru pa je bila ta izjava celo pravnomočno izločena iz spisa).
oprostitev plačila sodne takse - zasebna tožba - povprečen mesečni dohodek na družinskega člana
Pritožnik pa razlogov sodišča prve stopnje za zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse napada le z navedbami, da so mu doslej vsa sodišča na podlagi absolutno istih podatkov o premoženjskem stanju redno dovolila obročno plačilo sodne takse, sklicujoč se na odločbe (sklepe) Okrožnih sodišče v Kopru in Ljubljani ter sklep Višjega sodišča v Kopru (I Cp 691/2017 z dne 23. 5. 2018). Argumentirano in konkretizirano pa ne problematizira razlogov prvega sodišča o tem, da mesečni dohodek družine zasebnega tožilca znaša 1.842,98 EUR oziroma 921,49 EUR na družinskega člana in tako presega dvakratnik minimalnega dohodka, kot tudi da imata predlagatelj, to je zasebni tožilec in njegova soproga v lasti stanovanje v vrednosti 165.000,00 EUR in nimata drugih družinskih članov, ki bi jih bila dolžna preživljati, kajti le slednje je relevantna podlaga za presojo o tem, ali je bil predlog zasebnega tožilca za oprostitev, odlog in obročno odplačilo sodne takse za vložitev zasebne tožbe utemeljen ali ne.
zahteva za sodno varstvo zoper plačilni nalog prekrškovnega organa - zavrženje zahteve - nedovoljena zahteva za sodno varstvo - plačilo polovične globe za prekršek
Sodišče prve stopnje bo moralo v nadaljevanju temeljito proučiti pritožbenega izvajanja ter ugotoviti, zoper kateri PN je storilec vložil ZSV dne 27. 12. 2018 in na kateri PN se nanaša plačilo 400,00 EUR, ki je priloženo vloženi ZSV storilca, v ta namen bo moralo vpogledati tudi prekrškovni spis prekrškovnega organa v zvezi z izdajo PN št 182130000668 z dne 1. 10. 2018, za katerega prekrškovni organ trdi, da je ta PN postal pravnomočen in da naj bi globo v tem postopku storilec poravnal, odprta pa naj bi ostajala zadeva po izdani PN 182330000106 z dne 13. 12. 2018. Če se bo izkazalo, da zoper PN št. 182330000106 z dne 13. 12. 2018 storilec ni plačal globe v polovički, bo potrebno njegovo ZSV, za katero prekrškovni organ trdi, da je vložena pravočasno, obravnavati vsebinsko.
ZKP člen 236, 236/1, 236/1-2, 371, 371/1, 371/1-8.
absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravna dobrota - oprostitev dolžnosti pričanja - privilegirana priča - izpovedba priče - sorodstveno razmerje - nezakonit dokaz - ekskluzija - pouk priči o pravni dobroti - pravni pouk o oprostitvi dolžnosti pričanja
Sodišče prve stopnje je utemeljilo svojo odločitev glede dokazanosti kaznivih dejanj obdolžencem med drugim tudi z izpovedbo oškodovanke A. A. in priče E. E., ki pa glede na njuno sorodstveno razmerje do obdolžencev, nista bili predhodno poučeni v smislu 236. člena ZKP, s čimer je zagrešilo bistveno kršitev iz 8. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, saj je svojo odločitev oprlo na dokaz, na katerega se po določbah ZKP sodba (v konkretnem primeru sklep) ne sme opirati.
ZSKZDČEU-1 člen 192, 192/5. ZP-1 člen 52, 52/3. ZDR-1 člen 210, 210/2, 217, 217/4, 217č.
priznanje in izvršitev tujih odločb o prekrških - znižanje denarne kazni - načelo vzajemnega priznavanja - načelo sorazmernosti - kraj storitve prekrška - višina izplačane plače - napoteni delavec
Sodišče prve stopnje je tako pravilno štelo, da bi lahko prekrškovni organ Republike Slovenije storilki določil največ 2.000,00 EUR globe za posamezni prekršek in izrekel enotno globo v višini 8.000,00 EUR ter ji naložil plačilo stroškov postopka – sodne takse v višini 10% od izrečene globe tj. 800,00 EUR. In ker je v skladu s petim odstavkom 192. člena ZSKZDČEU-1 znesek, v katerega je treba poseči z izvršbo, možno znižati le na najvišjo mero, ki je za istovrstno dejanje dopustna po predpisih Republike Slovenije, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da se odločba pristojnega organa države izdaje izvrši do zneska 8.800,00 EUR.
Kaznivo dejanje krive izpovedbe po prvem odstavku člena 284 KZ-1 je mogoče storiti le naklepno, to je v primeru, če v mnenju ali cenitvi izvedenec oziroma cenilec navaja povsem izmišljena dejstva ali pa če zavestno uporabi lažna pravila stroke, ne gre pa za storitev tega kaznivega dejanja v primeru, če je le-to izdelano nestrokovno in malomarno, kar pravilno izhaja tudi iz odgovora na pritožbo. Bistveno pri tem je, da se pri izdelavi mnenja oziroma cenitve tisti, ki mnenje oziroma cenitev izdela mora zavedati in tudi hoteti, da takšna njegova ugotovitev v cenitvi oziroma v mnenju ni zanesljiva, pa v izdelanem mnenju oziroma cenitvi trdi nasprotno, torej navaja izmišljena dejstva, saj je torej le v takih primerih podana storitev očitanega kaznivega dejanja, medtem ko z malomarnostjo očitanega kaznivega dejanja ni mogoče storiti.
Glede na takrat veljavni člen 85 ZS se je obdolženec kot cenilec smel sklicevati na svoj status tudi v primeru, če je cenitev oziroma mnenje izdelal na zahtevo stranke pri uveljavljanju njenih pravic.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00034447
ZPrCP člen 27, 27/9, 46, 46/1, 46/1-3.
poklicna usposobljenost delavca - potrdilo o usposobljenosti - merilniki hitrosti v cestnem prometu - zavrnitev dokaznega predloga - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Zmotno je prepričanje pritožbe, da je zaradi zavrnitve tega dokaznega predloga ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, še posebej, ker je prvo sodišče tudi po predlogu obrambe preverilo, ali je poslujoči policist U. P. strokovno usposobljen za rokovanje z laserskim merilnikom in ugotovilo (list. št. 56), da je opravil ustrezno usposabljanje, zato so nekorektne pritožbene navedbe v smeri, da prisotnost na usposabljanju še ne dokazuje njegove usposobljenosti za njegovo uporabo. Nasprotno, tudi po prepričanju pritožbenega sodišča so razlogi prvega sodišča v tem delu prepričljivi, zlasti še, kar je uradno merilno sredstvo (laserski merilnik hitrosti Prolaser 4) tudi uradno certificiran, kar izhaja iz potrdila o skladnosti (list. št. 55) zato že prvo sodišče glede na očitke, ki izhajajo iz obdolžilnega predloga ni imelo nobene podlage za odrejanje izvedenca o merilnikih hitrosti in je ravnalo pravilno, ko je tak nesubstanciran dokazni predlog zavrnilo, saj obramba ni z ustrezno stopnjo verjetnosti pojasnila, na katera vprašanja bi postavljeni izvedenec v tej smeri sploh moral odgovarjati.
poslovna goljufija - preslepitveni namen - konkretizacija zakonskih znakov
Iz izreka izpodbijane sodbe izhajajo vse tiste ključne dejanske okoliščine, ki opredeljujejo preslepitveni namen zavezane družbe in ki so pri oškodovani družbi v daljšem obdobju ustvarile zmotno predstavo, da bodo pogodbene obveznosti poravnane. Iz sodbenega izreka v nasprotju s pritožbo izhaja ne le obljuba zavezane družbe o poravnavi 59-ih zapadlih in s strani zavezane družbe nezavrnjenih računov v skupni višini 39.660,66 EUR, temveč se kot dejanske okoliščine, ki se nanašajo na védenje vodstva zavezane družbe, da pogodbene zaveze (plačila računov) ne bodo izpolnjene, navajajo še take dejanske okoliščine, ki ustrezno vsebinsko opredeljujejo preslepitveni namen..
Prav tako ni mogoče sprejeti naziranja pritožbe, da v obravnavanem primeru že zaradi dinamike izpolnjevanja pogodbenih zavez zavezane družbe v času trajanja poslovnega odnosa, ko so se ves čas tolerirale zamude pri plačevanju računov in da je pri tem šlo le za poslovni riziko oškodovane družbe, preslepitveni namen ne obstoji.
ZST-1 člen 3, 3/5, 5, 5/1, 5/1-7. ZKP člen 129, 129/1.
ugovor zoper plačilni nalog - nastanek taksne obveznosti - vročitev sodbe sodišča druge stopnje - nastop pravnomočnosti
Za nastop pravnomočnosti sodbe se tako ne zahteva, da bi ta morala biti vročena obdolžencu, zato tudi vročitev sodbe pritožbenega sodišča ni pogoj za nastanek obveznosti plačila sodne takse za postopek na prvi in drugi stopnji. Tako so za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa nerelevantne pritožbene navedbe, da je nenavadno, da je bil plačilni nalog za plačilo sodne takse izdan mesec in pol pred vročitvijo sodbe pritožbenega sodišča.
priznanje in izvršitev tujih odločb o prekrških - dejansko stanje prekrška - načelo vzajemnega priznavanja - vezanost sodišča na pravnomočno odločbo
Storilec v pritožbi navaja, da je ravnal v skladu s pozivom organa Republike Avstrije in mu pravočasno sporočil, kdo je vozil omenjeno motorno vozilo. Take navedbe bi storilec moral uveljavljati v pravnem sredstvu zoper odločbo pristojnega organa države izdaje, pa tega očitno ni storil.
Zaradi načela vezanosti na pravnomočne odločbe sodišč in drugih organov se niti prvostopenjsko, niti pritožbeno sodišče ne moreta in ne smeta spuščati v presojo pravilnosti in zakonitosti take odločbe. Ne glede na to, ali so te navedbe resnične, v okviru predmetnega postopka odločitve prekrškovnega organa druge države članice EU ni mogoče spremeniti.
sporazum o priznanju krivde - sostorilec kot priča - ocena izpovedi priče - kaznivo dejanje ropa
Pravno zmotno je stališče zagovornika, da pri ocenjevanju verodostojnosti izpovedb teh prič sodišče prve stopnje ne bi smelo njihovih pričevanj v predmetnem kazenskem postopku soočiti z zagovori, ki so jih podali kot obtoženci glede obravnavanih kaznivih dejanj. Nedovoljeno bi bilo namreč ravno obratno in sicer, če bi sodišče pri oceni zagovora določenega obtoženca njegovo resničnost ocenjevalo na podlagi tega, kar je morebiti v prehodni fazi postopka ali v ločenem postopku o isti zadevi izpovedal kot priča.
Iz opisa dejanja izhaja, da sta bili obdolžencu kot dejanskemu direktorju družbe R. d.o.o. s strani lastnice družbe S. d.o.o. izročeni v uporabo, na podlagi pogodb o finančnem leasingu med družbo S. in družbo R. d.o.o., v imenu katere je pogodbe tudi podpisal, dve vozili. V nadaljevanju opisa je navedeno, da obdolženec, kljub odpovedi pogodb o finančnem leasingu in večkratnim pozivom lastnice vozil na vrnitev vozil, ni vrnil in si ju je na njeno škodo protipravno prilastil. Takšen opis, kot je pravilno presodilo sodišče prve stopnje, vsebuje vse zakonske znake kaznivega dejanja zatajitve po prvem odstavku 208. člena KZ-1. V njem so namreč v zadostni meri konkretizirane tudi okoliščine iz katerih izhaja, da si je obdolženec predmete leasinga, to je vozili protipravno prisvojil.