gradbena pogodba - naročniki - glavni izvajalec - podizvajalec - dogovorjen način plačila - učinki sodne poravnave - pogodba o pristopu k dolgu - investitor
Pogodba o pristopu dolgu ustvarja somostojno zavezo pristopnika dolgu, ne odveže pa dejanskega dolžnika plačila. S sodno poravnavo sta tožeča stranka kot upnik in tožena stranka kot njen dolžnik sicer smeli dogovoriti, da bo tožeča stranka primarno izterjala plačilo sedaj vtoževane terjatve od pristopnika k dolgu, nista pa se dogovorili, da tožena stranka ni dolžna plačati te terjatve. Ker tega nista dogovorili, je tožena stranka smela vložiti tožbo zoper toženo stranko še pred zaključkom pravde zoper pristopnika k dolgu in ni bila dožna čakati na poplačilo od pristopnika k dolgu. Iz sodne poravnave izhaja, da se tožeča stranka primarno zavezuje izterjati dolg od pristopnika k dolgu, ne pa, da tega dolga ne sme izterjati od tožene stranke.
Sodišče prve stopnje ni bilo dolžno zaslišati zgoraj omenjenih strank in prič, saj je tožnica z njimi izkazovala le nekakšne pravno nerelevantne okoliščine (prešibke indice – kako se je ustanavljala družba v B., zakaj in vse do kdaj), ki tudi po presoji pritožbenega sodišča ne bi mogli privesti do drugačnih zaključkov o zgoraj izpostavljenih pravno relevantnih dejstvih o neustanovitvi družbe in o zavedanju tožnice, zato ni podana kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in ni šlo za arbitrarno vnaprejšnjo dokazno oceno.
Na podlagi poslov, ki jih je vse sklepala ena fizična oseba (razen sporne asignacije, v kateri je sodelovala še neobstoječa družba iz B.) kot zakoniti zastopnik vseh udeleženih pravnih oseb, in na podlagi nakazil, ki so bila izvedena za znesek 80.000,00 EUR vsa dne 12.10.2015 in za znesek 100.000,00 EUR vsa dne 13.10.2015 (tej dinamiki je sledilo tudi sklepanje pravnih poslov) ter na način, da so se zneski krožno prenakazali od tožnice preko toženke, RPN in RPVD nazaj do tožnice, je zaključek sodišča prve stopnje o fiktivnosti vseh poslov in nakazil oziroma zaključek, da je bilo nakazilo toženki dano le navidezno in da zato ne obstoji toženkina obveznost vrnitve danega zneska tožnici, pravilen.
vrnitev sodne takse - pravica do vrnitve sodne takse - vrnitev dela plačane sodne takse - ustavitev postopka - umik tožbe pred razpisom naroka za glavno obravnavo- ustavitev postopka - sklenitev sodne poravnave - razpis naroka za glavno obravnavo
Zmotno je stališče, da je pravica do vrnitve dela takse določena le za primer, ko se postopek konča z umikom predloga pred razpisom naroka.
Sodna taksa za delitveni postopek se s količnika 3,2 zniža na količnik 1 ne le v primeru, ko je prišlo do umika predloga pred razpisom naroka, ampak tudi v primeru, ko je bil postopek končan s sklenitvijo sodne poravnave pred izdajo odločbe.
ZST-1 predvideva znižanje sodne takse tako za primer ustavitve postopka pred razpisom naroka kot tudi za primer sklenitve sodne poravnave.
Odločilna dejstva so vsa tista dejstva, ki se nanašajo na predmet obtožbe in druge odločitve, ki jih je sodišče sprejelo v zvezi z obtožbo oziroma dejstva, od katerih je odvisna uporaba posamezne določbe kazenskega zakona. V obravnavani zadevi je bil predmet obtožbe določen z opisom dejanja, po katerem se je vsebina zatrjevane krive izpovedbe nanašala na prisotnost obdolžencev in drugih v času podpisovanja oporoke, medtem ko je sodišče prve stopnje ugotovilo, da sta obdolženca v pravdnem postopku dejansko različno izpovedovala le glede prisotnosti v času sestavljanja oporoke, kar pa za njeno veljavnost po 64. členu Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD) ni bistveno. Pritožbeno sodišče se v splošnem strinja s pritožnico, da pri odločanju o utemeljenosti dokaznih predlogov, vsebina predlaganih dokazov ne sme biti napovedovana, sme pa biti ocenjen pomen dokaza z vidika odločilnih dejstev ter z vidika dejstev, ki so bila do dokaznih predlogov že ugotovljena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00032720
URS člen 19, 19/1, 35, 51. ZDZdr člen 39, 39/1, 53, 64. ZNP-1 člen 36, 36/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - prisilno pridržanje na zdravljenju - obrazložitev neuporabe milejših ukrepov - pravica do osebne svobode - pravica do varstva duševne integritete - pravica do prostovoljnega zdravljenja - paranoidna shizofrenija - dokazna ocena - izvedensko mnenje - čas zdravljenja - hujše ogrožanje lastnega zdravja - upoštevanje prepozne pritožbe v nepravdnem postopku - uveljavljanje absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo vzročno zvezo med duševno motnjo pridržane osebe in njeno realno možnostjo ogrožati svoje zdravstveno stanje. Pritožnica ni sposobna kritičnosti do svojega stanja in se potrebe po zdravljenju ne zaveda. Tudi čas zdravljenja pod posebnim varstvom je pravilno določen.
postopek v sporu majhne vrednosti - sodba na podlagi pripoznave - izpodbijanje sodbe na podlagi pripoznave - obrazložitev sodbe v sporu majhne vrednosti - individualizacija tožbenega zahtevka - nepopolnost tožbe
Ker pred izdajo sodbe na podlagi pripoznave sodišču ni treba preverjati, ali iz zatrjevanih dejstev izhaja utemeljenost zahtevka in ker sodišče z izjemo preizkusa po tretjem odstavku 3. člena ZPP pri izdaji sodbe na podlagi pripoznave ne uporabi materialnega prava, je obrazložitev sodišča prve stopnje v sodbi zadostna. Obrazložitev namreč omogoča preizkus pravilnosti postopanja sodišča prve stopnje pri izdaji sodbe na podlagi pripoznave.
ugovor krajevne pristojnosti - splošna krajevna pristojnost - posebna krajevna pristojnost - odškodninski zahtevek
Splošno krajevno pristojno za sojenje v tej pravdni zadevi je sodišče na katerega območju ima tožena stranka prebivališče, to pa je Okrajno sodišče v Slovenj Gradcu (47. člen ZPP). Prav tako je podana tudi posebna krajevna pristojnost Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu saj je bilo tam glede na tožbene navedbe storjeno škodno dejanje.
ugovor po izteku roka - dovoljenost ugovora po izteku roka - vsebinska presoja - stroški odgovora na ugovor
Pri ugovoru po izteku roka je treba opraviti vsebinsko presojo ugovora tudi za zavrženje ugovora. Tu ne gre zgolj za štetje roka, temveč za razpravo o tem, ali bi dolžnik moral zatrjevana dejstva ugovarjati prej. Upnik je zato upravičen do stroškov odgovora na ugovor, v katerem poda svoja stališča glede navedenega.
spor majhne vrednosti - trditveno in dokazno breme - opredelitev do relevantnih navedb stranke - pobotni ugovor - nekonkretizirane trditve - nadomeščanje trditev z dokazi - nedovoljeni pritožbeni razlogi - prepoved reformatio in peius
Sodišče se ni dolžno opredeliti do vseh trditev in dokazov stranke. Skladno s pravno teorijo in sodno prakso se mora opredeliti le do tistih trditev in dokazov, ki so za odločitev v konkretnem primeru pravno odločilne.
Dokazi so namenjeni temu, da se preizkusi resničnost trditev pravdnih strank, ne pa nadomeščanju manjkajočih trditev. Sodišče tako ni dolžno in niti upravičeno iz listin, ki so priložene kot dokaz, samo iskati in izbirati pravno odločilna dejstva. V tem primeru ne gre niti za izjemo, ki bi opravičevala sklicevanje na dokaz kot del trditvene podlage. Zato sodišče pravno odločilnih dejstev o pobotu ne sme pridobiti z vpogledom v dokaze.
gradbena in podjemna pogodba - ponudba - ustni dogovor - dodatna dela - posojilo - sprejem
Poslovni odnos med pravdnima strankama ni obstajal le na podlagi ponudbe in njenega sprejema, temveč je bila očitno že sama ponudba izdelana ne samo na podlagi pomanjkljive dokumentacije, ampak (in kar je bistveno) še na podlagi nekakšnega dogovora (usklajevanja), s katerim sta pravdni stranki sledili pogojem subvencioniranega kredita toženke. Sprejeta ponudba se namreč razlikuje od prvotne, zneskovno precej višje, ponudbe. Prav tako je v sporni ponudbi upoštevan dogovor pravdnih strank, da bo nekatera dela opravila toženka, da se bo uporabil star les, da ne vsebuje demontaže (op. njo sta namenoma izpustili iz ponudbe, čeprav sta se zavedali, da bo opravljena), poleg ponudbenih del pa je tožnica opravila še dodatna dela in v imenu toženke plačevala nekatere račune za material, ipd. (toženki je očitno zagotovila še najem viličarja in nekakšne, kot bo podrobneje pojasnjeno v nadaljevanju, premostitvene kredite (les, fiktivni račun za zagotovitev likvidnih sredstev oziroma materiala toženki) ter je na njen račun dobavila še drug material (kot bo pojasnjeno v nadaljevanju fizični osebi)), in to vse ob dogovoru, da bo tožnica plačila ″nekaterega materiala″ upoštevala pri končnem znesku plačila in ga zaračunala toženki. Hkrati sta tekom izvajanja del pravdni stranki dogovarjali spremembe pri gradnji in dodatna dela.
rok za plačilo sodne takse - plačilo sodne takse - domneva umika pritožbe
V skladu s sedmim odstavkom v zvezi s četrtim odstavkom 34.a člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) je določeno, da če sodišče pravnemu sredstvu zoper sklep o ugovoru ne ugodi, prične teči rok za plačilo sodne takse naslednji dan po vročitvi sklepa, s katerim je odločeno o pravnem sredstvu. Zaradi vložene pritožbe je bila obveznost plačila sodne takse tako odložena in bo 8-dnevni rok za plačilo sodne takse pričel teči šele z dnem, ko se bo dolžnica seznanila z odločitvijo o pritožbi, ki jo je vložila zoper sklep o ugovoru.
OZ člen 337, 365, 366, 366/1, 366/2. Pravilnik o obračunu bruto nadomestil plač med začasno zadržanostjo od dela v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja in o načinu vlaganja zahtevkov delodajalcev za povračilo izplačanih nadomestil (2004) člen 21.
spor majhne vrednosti - refundacija nadomestila plače - ugovor zastaranja - trditvena podlaga - pravna vprašanja - dejanska vprašanja - začetek teka zastaralnega roka - pretrganje zastaranja - prekoračitev trditev
Odločitev o tem, katero materialno pravo je treba uporabiti, je odločitev o pravnem vprašanju, ki je v domeni sodišča. O tem vprašanju odloča sodišče na podlagi pravno odločilnih dejstev, ki jih morata navesti stranki, ter predloženih dokazov. Zato le zmotno pravno naziranje stranke o trajanju zastaralnega roka in drugih pravnih vprašanjih samo po sebi še ne pomeni, da je njen ugovor nesubstanciran.
Katera pravno odločilna dejstva mora stranka navesti, da bo njen ugovor substanciran, je odvisno od določil materialnega prava, ki jih je treba v posameznem primeru uporabiti.
Pravnomočna odločba o taksni oprostitvi ob dejstvu, da dolžnica ne zatrjuje spremenjenih razmer, predstavlja oviro za ponovno odločanje o taksni oprostitvi (drugi odstavek 319. člena Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju – v nadaljevanju ZIZ).
pravočasnost pritožbe - pravni pouk - rok za vložitev pritožbe
Ker je dolžnica ravnala skladno z danim pravnim poukom, v katerem ji je bil namesto 8 dnevnega roka določen 15 dnevni rok, in vložila pritožbo znotraj postavljenega roka, jo je vložila pravočasno.
Pravdni stranki sta bili v obligacijskem razmerju na podlagi sklenjene pogodbe o vodenju računa. Z njo se je tožena stranka zavezala, da bo tožeči stranki omogočala razpolaganje z denarnimi sredstvi na računu ter da bo sredstva na računu zmanjšala le na podlagi naloga tožeče stranke ali v zakonsko predvidenih primerih. Ker je tožena stranka zmanjšala denarna sredstva na računu tožene stranke brez naloga tožene stranke (na podlagi menice, na kateri je bil podpis zakonitega zastopnika tožene stranke ponarejen), takšno ravnanje predstavlja kršitev obveznosti tožene stranke po sklenjeni pogodbi o vodenju računa in ima lahko za posledico poslovno odškodninsko odgovornost tožene stranke.
Listina, ki je bila toženi stranki predložena na unovčenje vsebuje vse zakonsko določene sestavine menice. Zato jo je tudi po presoji pritožbenega sodišča treba obravnavati kot menico. Dejstvo, da je bilo naknadno ugotovljeno, da je podpis na menici ponarejen, namreč v ničemer ne vpliva na opredelitev listine.
Od banke ni mogoče zahtevati in niti ni mogoče življenjsko realno pričakovati, da bo implementirala takšne mehanizme, ki bi preprečili vse zlorabe.
Banka nima pravice in niti dolžnosti meničnega dolžnika (imetnika računa) obveščati o menicah, ki jih je prejela na unovčenje in od njega zahtevati kakršnokoli dodatno odobritev izplačila. Takšno ravnanje bi bilo v nasprotju z veljavnimi predpisi in namenom same menice. Zato toženi stranki zaradi opustitve obvestila tožeče stranke o menicah prejetih na unovčenje ni mogoče očitati ravnanja v nasprotju s skrbnostjo dobrega strokovnjaka. Prav tako toženi stranki iz istih razlogov po presoji pritožbenega sodišča ni mogoče naložiti splošne dolžnosti preverjanja pristnosti podpisa izdajatelja menice pri izdajatelju menice.
Ker je v tem primeru šlo za dober ponaredek podpisa, katerega po navedbi izvedenca B. B. v izvedeniškem mnenju z dne 4. 1. 2019, oseba brez strokovnega grafološkega znanja ne more odkriti, zaposlenim pri toženi stranki ni mogoče očitati, da pri preveritvi pristnosti podpisa niso ravnali tako, kot je bilo v danih okoliščinah treba. Prav tako pa banki po že zavzetem stališču sodne prakse v smislu potrebne strokovnosti ni mogoče naprtiti zahteve po strokovni grafološki usposobljenosti delavcev pri pripoznavi pristnosti podpisov.
Sodišče pazi na ničnost po uradni dolžnosti (92. člen OZ), vendar ugovor obravnava v okviru trditvene podlage, ki jo ponudijo stranke.
V obravnavanem primeru je bil med pravdnima strankama sklenjen dogovor – pogodba - z elementi mandatne (v odnosu med tožnico in prvo toženko) in posredniške (v odnosu med tožnico in drugo toženko) pogodbe, ki sta jo toženki po ugotovitvah sodišča prve stopnje pravilno izpolnili. Obstoj izpolnjenega pogodbenega temelja izključuje uporabo pravil o neupravičeni obogatitvi.
Tožnica se je po ugotovitvah sodišča prve stopnje, sprejetih na podlagi njene izpovedbe, zavestno odločila za tvegano naložbo pri tuji družbi in toženkama v ta namen izročila denar. Splošno znano je, da je poslovanje finančnih institucij (tudi tistih s sedežem v tujini) podrobno predpisano in nadzorovano, pa tudi to, da so obljubljeni visoki donosi v kratkih rokih znamenje zelo tveganih naložb, ki zelo verjetno ne prinesejo zatrjevanih dobičkov. Pri sklepanju tveganih pravnih poslov se zato od vsakega povprečno skrbnega vlagatelja pričakuje, da pred vlaganjem preveri tveganost naložbe, najmanj pa to, da sam preveri tudi kredibilnost neznane tuje finančne institucije, ki ji zaupa svoj denar, oziroma sprejme možnost, da lahko tvegan posel prinese tudi izgubo. Če tožnica ni preverila varnosti svoje tvegane naložbe, mora sama nositi posledice (škodo).
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00033169
ZNP-1 člen 100, 106. DZ člen 159.
postopek zavarovanja - nepravdni postopek - namestitev otroka v zavod - odločanje o stikih z otrokom - največja otrokova korist - otrokova želja - spremenjene okoliščine - tehtanje okoliščin - ukrepi za varstvo koristi otroka
Pritožbeno sodišče na podlagi ugotovitev v postopku zavarovanja, upoštevaje tudi celotno dokumentacijo, ki je v spisu, nima pomislekov v odločitev, da je trenutno v največjo otrokovo korist, da do nadaljnjega ostaja nameščen v zavodu.
Vsaka sprememba, ki se zgodi v času trajanja sodnega postopka, še ni razlog za spremembo predhodnih sodnih odločitev.
Pritožnica očitno ne ločuje med otrokovo željo in otrokovo koristjo. Zahteva, da je treba v okviru otrokove koristi upoštevati otrokovo voljo, ne pomeni, da se je treba po otrokovi volji nujno ravnati. Pri zapolnjevanju pojma otrokova korist namreč sodišče ne more upoštevati zgolj otrokovih želja in pričakovanj. Še več, če ima sodišče tehtne razloge, lahko odloči celo drugače, kot si želi otrok. Otrokova želja je torej le eden od kriterijev pri tehtanju njegove koristi. Pomembna je skupna ocena otrokove koristi in višje sodišče ne dvomi v presojo otrokove največje koristi, ki jo je opravilo sodišče prve stopnje.
Po 100. členu ZNP-1 se začasne odredbe za varstvo koristi otrok pod pogoji, ki jih določa DZ, izdajo po postopku, ki ga določa zakon, ki ureja zavarovanje. Te je mogoče izdati tudi znotraj postopka za ukrep trajnejšega značaja bodisi na predlog bodisi po uradni dolžnosti (primerjaj drugi stavek drugega odstavka 106. člena ZNP-1).
V postopku za vzpostavitev etažne lastnine se lahko glede na prvi odstavek 17. člena ZVEtL-1 etažna lastnina vzpostavi le, če se je dejanska etažna lastnina oblikovala pred 1.1.2003 (uveljavitev SPZ). Institut stavbne pravice pred uveljavitvijo SPZ v naši pravni ureditvi niti ni bil urejen.
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00033743
ZIZ člen 272, 272/1, 272/1-2. ZZK-1 člen 98, 98/1. ZZZDR člen 51.
začasna odredba - zavarovanje denarne terjatve - izvršljivost začasne odredbe - namen zavarovanja z začasno odredbo - ustrezno sredstvo zavarovanja - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - prepoved odtujitve in obremenitve avtomobila - lastninska pravica ni vpisana na dolžnika - zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve - vknjižba lastninske pravice na nepremičnini na dolžnika - zemljiškoknjižni lastnik - skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - zastavni dolžnik - asignacijska pogodba - publicitetni učinek - dokazni standard verjetnosti
Vknjižba lastninske pravice v korist dolžnika ni nujno pogoj za izdajo začasne odredbe, kadar upnik hkrati ne zahteva tudi vpisa zaznambe prepovedi odtujitve ali obremenitve v zemljiško knjigo. Začasna odredba, kadar dolžnik ni vpisan v zemljiško knjigo kot lastnik, ni neizvršljiva. S sodno prepovedjo razpolaganja z nepremičnino, ki zaradi nevpisane prepovedi v zemljiško knjigo sicer ne bi imela publicitetnega učinka proti tretjim, bo prav tako dosežen namen zavarovanja, saj prepoved kljub nevpisani zaznambi učinkuje proti dolžniku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00032721
DZ člen 7, 7/4, 8, 93, 107, 107/2, 153, 156, 174, 176, 227, 234. ZNP-1 člen 6, 6/2, 42, 106, 106/2, 108. ZPP člen 108, 108/4, 300, 300/1, 339, 339/2, 339/2-14, 354, 354/1, 355, 355/1, 365, 365-3. URS člen 23.
postopek za varstvo koristi otroka - odvzem otroka in namestitev v rejniško družino - zavrženje predloga - nepopoln predlog - poziv k dopolnitvi predloga - otrokova korist - zaščita pravic otroka po uradni dolžnosti - ogroženost otroka - smiselna uporaba določb ZPP - pravica do sodnega varstva - ukrepi za varstvo koristi otroka - rejništvo z namenom posvojitve - namestitev v rejništvo - arbitrarnost - vrnitev zadeve v nadaljnji postopek - združitev istovrstnih zadev
Otrokovo korist je treba upoštevati in zagotavljati tudi v postopkovnem smislu. Uporaba 108. člena ZPP se zato v konkretnem primeru pokaže kot neustrezna (zavrženje predloga za odvzem otroka in namestitev v rejništvo zgolj zaradi nedopolnitve predloga z navedbo imena rejnika).
Kadar je namestitev sestavni del ukrepa za varstvo koristi otroka, je ugotovitev otrokove ogroženosti in njegov odvzem staršem oziroma odvzem starševske skrbi neke vrste predhodno vprašanje za namestitev.