nagrada izvedenca - zamuda pri izdelavi izvedenskega mnenja - zamuda izvedenca z izdelavo izvedenskega mnenja - znižanje nagrade zaradi zamude - upravičen razlog za zamudo
Če sodni izvedenec zaradi oddaljenosti njegovega prebivališča od sedeža sodišča izvedenskega mnenja 17. 1. 2020 ni mogel osebno dostaviti na sodišče, zaradi obsežnosti spisa pa tega ni mogel poslati niti po pošti, je življenjsko sprejemljivo, da je sodni spis skupaj z izdelanim mnenjem oddal osebno na vložišču sodišča šele v ponedeljek 20. 1. 2020 in mu v tem času od 17. 1. 2020 do 20. 1. 2020 ni mogoče očitati kakšne opustitve dolžne skrbnosti pri svojem postopanju. Takšne okoliščine po presoji višjega sodišča predstavljajo upravičene razloge za zamudo pri oddaji izvedenskega mnenja od 17. 1. 2020 do 20. 1. 2020.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00055235
OZ člen 270, 270/1, 280, 280/1, 671. ZPP člen 212, 215.
pogodba o prevozu stvari - izročitev kupnine - izpolnitev obveznosti - prenehanje obveznosti - ugovor ugasle pravice - dobavnica - pristnost listine - pristnost podpisa - upravičenec za sprejem izpolnitve - oseba, pooblaščena za sprejem - pravila o dokaznem bremenu - trditveno in dokazno breme - prevalitev trditvenega in dokaznega bremena - procesno trditveno in dokazno breme
Kot je pravilno navedlo sodišče prve stopnje, je tožena stranka tista, ki v zvezi z ugovorom ugasle pravice (izpolnitev obveznosti z izročitvijo odkupnine tožeči stranki) nosi materialno trditveno in dokazno breme. Porazdelitev materialnega trditvenega in dokaznega bremena je zaradi vezanosti na materialno pravo ves čas postopka stabilna in se ne spreminja, med tem ko procesno trditveno in dokazno breme glede na podane trditve in uspeh dokazovanja prehaja od ene stranke k drugi.
Dvom v pristnost predložene dobavnice z dne 2. 2. 2018 je tožeča stranka podkrepila s številnimi konkretnimi navedbami. S tem je procesno trditveno in dokazno breme glede prejema odkupnine ponovno prevalila nazaj na toženo stranko, zaradi česar ni več zadoščala pavšalna trditev tožene stranke, da je denar izročila tožeči stranki oziroma z njene strani pooblaščeni osebi. V taki procesni situaciji bi tožena stranka svojemu trditvenemu bremenu zadostila le, če bi konkretno navedla, kdo od zaposlenih pri tožeči stranki naj bi dobavnico podpisal oziroma komu naj bi bila odkupnina dejansko izročena. Ker tožena stranka konkretnih trditev ni podala, svojemu trditvenemu bremenu v zvezi z ugovorom ugasle pravice ni zadostila.
V skladu s splošnim pravilom iz prvega odstavka 270. člena OZ obveznost preneha, ko je izpolnjena. Zmotno je materialnopravno stališče sodišča prve stopnje, da bi lahko tožena stranka svojo obveznost plačila izpolnila že s tem, da bi sporni znesek izročila kateremukoli zaposlenemu pri tožeči stranke. Obveznost mora biti izpolnjena upniku ali osebi, ki jo določa zakon, sodna odločba ali pogodba med upnikom in dolžnikom ali jo je določil sam upnik (prvi odstavek 280. člena OZ). Tožena stranka bi lahko zato svojo obveznost plačila izpolnila le tako, da bi navedeni znesek izročila osebi, pooblaščeni za sprejem odkupnine pri tožeči stranki, o čemer se je bila dolžna pozanimati. Če je denar (sama ali preko nekoga drugega) izročila tretji osebi, ki za sprejem plačila ni bila pooblaščena, je to storila na lasten riziko.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00055114
ZKP člen 129, 129/1, 371, 371/1, 371/1-3, 371/1-9, 392, 392/6. KZ-1 člen 186, 186/1.
kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - kolektivno kaznivo dejanje - izvršitvena ravnanja - navidezni realni stek - prekoračitev obtožbe - delna razveljavitev sodbe - pravnomočnost - delna pravnomočnost - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari (ne bis in idem)
Delna razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje, je sicer v skladu s šestim odstavkom 392. člena ZKP možna, kadar se posamezni deli dajo razveljaviti in izločiti brez škode za pravilno razsojo. Nerazveljavljeni deli sodbe postanejo na podlagi prvega odstavka 129. člena ZKP praviloma tudi pravnomočni in izvršljivi. Če del sodbe postane pravnomočen in tudi izvršljiv, je mogoče šteti, da je kazenski postopek v tem delu pravnomočno končan.
Kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog po prvem odstavku 186. člena KZ-1, storilec lahko stori z različnimi oblikami izvršitvenih ravnanj, in sicer tako da prepovedano drogo proizvaja, predeluje, ponuja, ponuja naprodaj, kupuje, hrani, prenaša, posreduje, daje v promet, deli, izdeluje, nabavlja. Pri navedenem kaznivem dejanju gre za tako imenovani kolektivni delikt, ki pojmovno zajema niz dejavnosti oziroma ponavljajočih se ravnanj. To pomeni, da gre v primeru več istovrstnih dejanj za navidezni realni stek in torej zgolj za eno kaznivo dejanje. Povedano drugače, v primeru navideznega realnega steka storilec z dvema ali več ravnanji izpolni zakonske znake ali prepovedane posledice dveh ali več kaznivih dejanj, vendar je kazensko odgovoren samo za eno.
postopek osebnega stečaja - predlog za odpust obveznosti - ovira za odpust obveznosti - zavrnitev predloga za odpust obveznosti - desetletna doba po pravnomočnosti odločitve o odpustu obveznosti - kršitev obveznosti - nesodelovanje stečajnega dolžnika - pravna kvalifikacija - dosegljivost dolžnika sodišču in upravitelju - neskladje z ustavo
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bil predlog dolžnice za odpust obveznosti zavrnjen zaradi nesodelovanja z upraviteljem.
Upoštevaje, da od pravnomočnosti tega sklepa (21. 4. 2017) še ni preteklo deset let (desetletna doba se bo iztekla 21. 4. 2027), je predlog za odpust obveznosti dolžnice zavrnilo. Pri tem ni navedlo, na kršitev katere določbe ZFPPIPP je sodišče v sklepu z dne 22. 3. 2017 oprlo odločitev.
Če se obravnavani primer iz sklepa nanaša na kršitve iz 383.b člena ZFPPIPP, bi moralo sodišče prve stopnje ugotoviti, da je Ustavno sodišče v zgoraj citirani odločbi ugotovilo, da je druga alineja 2. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP, kolikor se nanaša na 383.b člen ZFPPIPP, v neskladju z Ustavo. Pri odločitvi bi moralo upoštevati v celoti navedeno odločbo Ustavnega sodišča in na njo opreti odločitev. Pri tem bi moralo tudi ugotoviti, ali je že potekel rok, ki ga je dalo Ustavno sodišče Državnemu zboru za odpravo neskladja.
Če pa se nanaša primer iz sklepa na katero drugo kršitev, ki je našteta v drugi alineji 2. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP (poleg kršitve iz 383.b člena ZFPPIPP), bi moralo sodišče prve stopnje, v kolikor glede te meni, da določba druge alineje 2. točke drugega odstavka 339. člena ZFPPIPP (prav tako) ni v skladu z ustavo prekiniti postopek in vložiti zahtevo za oceno ustavnosti.
sklep o izvršbi - predlog za izvršbo - sestavni del sklepa
Predlog za izvršbo je sestavni del sklepa o izvršbi, kar izhaja že iz drugega odstavka 45. člena ZIZ, ki določa, da je sklepu o izvršbi, ki se vroči dolžniku, priložena tudi kopija predloga za izvršbo. Te določbe ni mogoče razlagati le strogo jezikovno, temveč je treba upoštevati tudi njeno namensko razlago.
Neutemeljene so pritožbene navedbe, da bi moral biti tožnik glede na zahtevno operacijo glave upravičen do zdraviliškega zdravljenja. Glede na stališče vrhovnega sodišča v zadevi VIII Ips 41/2020 so stanja, pri katerih je indicirano zdraviliško zdravljenje, v 45. členu Pravilih obveznega zdravstvenega zavarovanja (POZZ) določena taksativno. Gre za zaključen krog stanj, pri katerih je zavarovanec upravičen do zdraviliškega zdravljenja. Izven obsega določena v 45. členu POZZ sodišče niti s pomočjo sodnega izvedenca ne more odločati.
Ker zaradi povezanosti trditvenega in dokaznega bremena (glej 7. in 212. člen Zakona o pravdnem postopku (ZPP)) izvedeni dokazi ne morejo nadomestiti pomanjkljive trditvene podlage, je sodišče prve stopnje dokaz z zaslišanjem omenjene priče iz pojasnjenega ″razloga nepotrebnosti″ (bolje tudi delne informativnosti) utemeljeno in pravilno zavrnilo. Ob tako pomanjkljivi toženčevi trditveni podlagi, niti drugih zaslišanj ne bi bilo dolžno izvesti.
Ne samo, da kljub vloženi pritožbi ostaja popolna neznanka, kako naj bi omenjena priča, ki ima vse napisano, konkretno lahko izpovedala kje, kdaj in kako je bilo, ampak izvedba tega dokaza zaradi povezanosti trditvenega in dokaznega bremena v nobenem primeru ne bi doprinesla k pojasnitvi dodatnih okoliščin konkretnega primera, saj le-te niso bile zatrjevane. Razlogi sodišča prve stopnje za zavrnitev dokaznega predloga so torej pravilni. Vtoževana terjatev je bila nesporna, medtem ko je na tožencu bilo trditveno breme, da konkretno pojasni okoliščine zatrjevanih dogovorov o kompenzaciji. Tega bremena toženec ni zmogel.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - ovira za odpust obveznosti - pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu - izbris obsodbe iz kazenske evidence - trajanje preizkusnega obdobja
ZFPPIPP ne predvideva podaljšanja preizkusnega obdobja v primeru, ko nastopi situacija iz 1. točke petega odstavka 407. člena ZFPPIPP, temveč nalaga sodišču, da v primeru, ko pred izdajo sklepa o odpustu obveznosti ugotovi, da je bil dolžnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, pa ta obsodba do poteka preizkusnega obdobja iz kazenske evidence še ni izbrisana in tudi še ni potekel rok za njen izbris, predlog za odpust obveznosti zavrne.
Pritožbeno sodišče se glede obstoja pravnega interesa strinja s stališčem sodišča prve stopnje (ki ga podkrepi z obširno sodno prakso), da rok za vložitev tožbe, ki ga določi zapuščinsko sodišče v sklepu, s katerim napoti dediča na pravdo, ni prekluziven.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00056928
DZ člen 138, 138/4, 141, 141/8, 190. ZNP-1 člen 55, 93, 93/2.
varstvo in vzgoja otroka - sprememba ureditve stikov - sprememba odločitve o vzgoji in varstvu - skupno starševstvo - varstvo koristi otroka - preživnina - znižanje preživnine - prosti preudarek - stroški preživljanja - spremenjene razmere - zmožnosti preživninskega zavezanca - otrokove potrebe - selitev v tujino - študij v tujini - finančni položaj - stroški postopka - stroški v nepravdnem postopku
Za obe dekleti je nedvomno koristno, da izkoristita možnost bivanja v tujini, ki jo ponuja materina napotitev na delo, si s tem širita obzorja, se naučita jezika, obogatita znanje in izgradita svojo osebnost. Pogojevanje soglasja nasprotnega udeleženca za bivanje v tujini in šolanje z znižanjem njegove preživninske obveznosti izkazuje nesposobnost preseganja lastnih interesov in nezmožnost zasledovanja otrokove koristi.
Ob ugotovitvi, da se skupna vzgoja in varstvo že dlje časa ne izvajata in sta zgolj zapisana na papirju, da je A. A. od očeta odtujena, da si želi biti zaupana v vzgojo in varstvo materi, ki boljše prepoznava njene potrebe in koristi, da med udeležencema ni tvorne komunikacije in da sta starša zaradi selitve predlagateljice in otrok v tujino fizično oddaljena, kar še nadalje onemogoča hitro skupno odločanje o dnevnih vprašanjih, je sprejeta odločitev o spremembi vzgoje in varstva v največjem interesu otroka.
Pred uveljavitvijo DZ je sodišče o sporih iz razmerij med starši in otroci odločalo v pravdnem postopku. Ker so bila splošna načela o povrnitvi pravdnih stroškov v pravdi neprimerna, je ZPP v 413. členu kot temeljno pravilo uzakonil merilo prostega preudarka. Obravnavano zadevo sodišče presoja v nepravdnem postopku, v katerem je osnovno pravilo pri odločitvi o povračilu stroškov postopka, da vsak udeleženec krije svoje stroške. Kljub omenjenemu kriteriju je zakonodajalec ohranil predhodno ureditev o uporabi prostega preudarka (55. člen ZNP-1).
ZPSPP člen 24, 26. OZ člen 59, 59/3, 112, 333, 616, 616/1.
najem poslovnih prostorov - najemna pogodba za določen čas - aneks k najemni pogodbi - trajanje najemne pogodbe - razvezni pogoj - prenehanje najemnega razmerja - odpoved pogodbe - razveza ali sprememba pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin
Materialnopravno zmotno je stališče prvostopenjskega sodišča, da je za opredelitev pogodbe, sklenjene za določen čas, odločilna opredelitev trajanja s točno določeno časovno točko. Meril za opredelitev najemne pogodbe, sklenjene za določen ali nedoločen čas, ZPSPP ne določa. Zato je razlago za navedeno časovno razmejitev najti v določbah OZ o zakupni pogodbi. Po prvem odstavku 616. člena OZ zakupna pogodba, katere trajanje ni določeno in ga iz okoliščin ali krajevnih običajev tudi ni mogoče določiti, preneha z odpovedjo, ki jo vsaka stranka lahko da drugi. Nedoločeno ali nedoločljivo trajanje zakupne pogodbe torej OZ v citiranem določilu opredeljuje kot pogodbo, sklenjeno za nedoločen čas. A contrario: za pogodbo, sklenjeno za določen čas, je šteti tudi pogodbo, v kateri je rok trajanja določljiv z določenimi okoliščinami. V obravnavanem primeru najemnega razmerja sta pogodbeni stranki trajanje pogodbe omejili z nastopom oddaje najetih prostorov na podlagi javnega razpisa, torej je časovni interval veljavnosti pogodbe določljiv oziroma razvezni pogoj za prenehanje njene veljavnosti opredeljen. Čim pa je tako, gre za pogodbo, sklenjeno za določen čas.
ZPIZ-2 člen 81, 88, 173, 174, 175, 176.. ZPP člen 287, 287/2.. ZDSS-1 člen 81, 81/2, 81/3.
ugotavljanje invalidnosti - načelo prepovedi reformatio in peius
Iz mnenja Fakultetne komisije namreč obrazloženo izhaja, da so bili akutni stresni dogodki in impulzivnost (celo agresivnost) povezani z akutnimi alkoholnimi opoji. Pritožbene navedbe, da so agresivni izpadi predstavljali nevarnost za tožnico, ne pogojujejo drugačne ocene invalidnosti. To še toliko bolj velja za predlagano potrebo po dodatni diagnostiki duševnega stanja, saj bi bili medicinski izvidi, pridobljeni po izdaji drugostopenjske upravne odločbe dne 1. 9. 2019, lahko le predmet novega predsodnega upravnega postopka.
ZPP člen 436, 436/2, 451, 452, 453. SZ-1 člen 25a, 30.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - število pripravljalnih vlog v sporu majhne vrednosti - razveljavitev plačilnega naloga - obravnavanje glavne stvari - izrek sodne odločbe - novela ZPP-E - pogodba o opravljanju upravniških storitev - stroški opominjanja - zamuda s plačilom - zakonske zamudne obresti - zavarovalna premija - priznana dejstva - uveljavljanje bistvene kršitve določb pravdnega postopka
Odločitev v izreku sodbe je skladna z določbo drugega odstavka 436. člena ZPP, ki določa, da sodišče v primeru, če toženec vloži obrazložen ugovor, s sklepom razveljavi plačilni nalog in začne po pravnomočnosti tega sklepa z obravnavanjem glavne stvari. O zadevi se odloči v navadni pravdi, s tem, da se zahtevku ugodi ali se ga zavrne.
Da sodišče ni odločalo o razveljavljenem predlogu za izvršbo, na tek zamude nima vpliva. Odločilno je, da je bila tožena stranka v zamudi s plačilom posameznih stroškov, česar v postopku na prvi stopnji ni prerekala, zato tega ne more več izpodbijati v pritožbi, saj v postopku v sporih majhne vrednosti pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja s pritožbo ni mogoče izpodbijati.
Ena od posebnosti sporov majhne vrednosti je, da morajo v njih pravdne stranke zatrjevati vsa dejstva in predlagati vse dokaze v tožbi oziroma odgovoru na tožbo in eni nadaljnji pripravljalni vlogi (451. in 452. člen ZPP). Dejstva, ki jih zatrjujejo in dokazi, ki jih predlagajo izven teh vlog (tudi v pritožbi) se ne upoštevajo (453. člen ZPP).
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - seznam izvršilnih naslovov
Dolžnik zgolj ponavlja ugovorno trditev, da višina zneska ni usklajena z njegovo evidenco. Vendar je sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, da ni natančno navedel katere postavke v izvršilnem naslovu se ne ujemajo z dolžnikovimi postavkami, temveč navaja le na splošno.
izdaja sklepa o ustavitvi izvršbe - končanje izvršilnega postopka - pritožba dolžnika
V primeru, ko o pravnih sredstvih stranke še ni bilo odločeno, umik izvršilnega predloga in posledično izdani sklep o ustavitvi postopka ne pomenita konca izvršilnega postopka v celoti, temveč le konec oprave izvršbe. Sklep o ustavitvi postopka v takem primeru učinkuje enako, kot če bi sodišče s sklepom izrecno ustavilo le izvršbo, izvršilni postopek pa se konča šele potem, ko je pravnomočno odločeno o vseh pravnih sredstvih.
Izdaja izpodbijanega sklepa o ustavitvi izvršilnega postopka tako ne pomeni ovire za (vsebinsko) odločanje o dolžničini pritožbi zoper sklep z dne 8. 7. 2021 in tudi v ničemer ne posega v dolžničino pravico do pravnega sredstva, pravni učinki sklepa o ustavitvi postopka (tj. prenehanje opravljanja neposrednih dejanj izvršbe) pa so dolžnici v korist in zase ugodnejše rešitve zadeve z obravnavano pritožbo ne more doseči.
tržna vrednost nepremičnine - cenitev nepremične - pripombe k cenitvi
Dolžnica s ponavljanjem pripomb v pritožbi ne more izpodbiti sklepa o ugotovitvi tržne vrednosti nepremičnine, saj ta temelji na cenitvenem poročilu in na dodatnih pojasnilih cenilca, s katerimi je cenilec po pravilnem zaključku sodišča prve stopnje prepričljivo zavrnil pripombe dolžnice.
ZPIZ-2 člen 403, 403/2, 403/3.. ZPIZ-1 člen 143, 145, 147, 149.. URS člen 14, 14/2.
invalidnina za telesno okvaro - enakost pred zakonom - vzrok telesne okvare - sprememba zakonodaje
V tretjem odstavku 403. člena ZPIZ-2 je izrecno določeno, da je pravico do invalidnine do uveljavitve predpisov, ki bodo urejali postopke ugotavljanja vrste in stopnje telesnih okvar, mogoče uveljavljati samo še za telesne okvare, ki so posledica poklicne bolezni ali poškodbe pri delu. Telesne okvare so bile namreč glede na materialno pravno ureditev v določbi 403. člena izločene iz tega sistema in niso predstavljale več zavarovalnega rizika iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja in tudi niso več urejale pravice do invalidnine.
odškodninska odgovornost - premoženjska škoda - nepremoženjska škoda - nastanek škode - potek dogodka - dejansko stanje - pravica do izjave - dokazna ocena izpovedbe stranke - izostanek z naroka - pogoj PCT
Po presoji pritožbenega sodišča, tudi če je bilo to res, ne gre za opravičljiv razlog za izostanek z naroka. Tožnik je imel možnost opraviti hitri test, kar ne predstavlja nesorazmerno težkega bremena oziroma nepremagljive ovire za udeležbo stranke na naroku, tudi če je pogoj PCT stopil v veljavo pet dni pred narokom.
prepozna predložitev dokazov - obrazložen ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Iz spisa je razvidno, da je naknadno po izteku roka za ugovor vložila potrdilo o plačilu glavnice z vlogo za dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse. To je bilo prepozno, saj bi morala potrdilo podati v ugovornem roku.
rubež terjatve - sklep o rubežu - dolžnikov dolžnik - vračilo kupnine - prodaja nepremičnine v izvršilnem postopku
Pravne podlage, po kateri bi sodišče prve stopnje v pritožbeno obravnavanem sklepu odločilo, da se preostanek kupnine iz prodaje nepremičnine zaradi upnikove zastavne pravice ne vrne dolžniku, v ZIZ ni. Sodišče prve stopnje ob izdaji pritožbeno obravnavanega sklepa tudi ni imelo položaja dolžnikovega dolžnika, temveč je v razmerju do strank tega izvršilnega postopka nastopalo kot organ sodne veje oblasti (3. člen Ustave RS). Nadalje je še obrazložiti, da bi dolžnikova terjatev v konkretni primeru nastala šele s pravnomočnostjo izpodbijane odločitve.