dokazovanje - dokazni sklep - zaslišanje priče - nevezanost sodišča na dokazni sklep - načelo proste presoje dokazov - zavrnitev predlaganih dokazov - obrazložitev zavrnitve dokaznega predloga - nepotreben dokaz - nesubstanciran dokaz - kršitev pravice stranke do izjave
Niso utemeljeni pritožbeni očitki, da je sodišče prve stopnje sklep o zaslišanju priče razveljavilo z obrazložitvijo, da to ni potrebno, ker je "tožeča stranka z vlogo po prvem naroku dodatno pojasnila določena dejstva" in da po tem naroku ni bila vložena nobena pripravljalna vloga. Kot je zapisalo v 14. točki obrazložitve, je sodišče prve stopnje dokazni sklep v zvezi z zaslišanjem priče razveljavilo, ker je (naknadno) ocenilo, da zaslišanje navedene priče ni potrebno, saj je tožeča stranka (očitno že prej, tekom postopka) predložila dokazne listine, iz katerih izhaja, kaj točno je naročila tožena stranka in da je nato ta naročila tudi potrdila v potrditvah naročil. Sodišče ni vezano na svoj prejšnji dokazni sklep (287. člen ZPP). To pomeni, da zgolj zaradi tega, ker je bil narok dne 13.7.2021 preložen zaradi zaslišanje priče, kar v nadaljevanju postopka ni bilo izvedeno, ni bila podana nobena kršitev, še najmanj absolutno bistvena kršitev določb postopka.
Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je očitno (po oceni višjega sodišča povsem pravilno) ocenilo, da izvedba tega dokaza za odločitev ni potrebna, saj tožena stranka za zaslišanje predlagane priče ni postavila ustreznih trditev, ki bi jih s predlagano pričo dokazovala. V novem dokaznem sklepu je navedlo, da je vpogledalo in prebralo vse dokazne listine tožeče stranke, tožena stranka pa listinske dokumentacije ni predložila. Zaslišanja predlaganih zakonitih zastopnikov in prič ni izvedlo, saj je odločilna dejstva ugotovilo že iz listinskih dokazov (drugi odstavek 287. člena ZPP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00055733
ZZZDR člen 59, 59/1. SPZ člen 48, 48/2. OZ člen 190, 193. ZPP člen 8, 286b, 286b/1.
skupno premoženje razvezanih zakoncev - premoženjska razmerja med bivšima zakoncema - izpodbojna zakonska domneva - domneva o enakih deležih zakoncev - nematerialni prispevek zakoncev - večji prispevek enega zakonca - izračun deležev - metodološki napotek - sredstva za preživljanje - prirast - gradnja - verzijski zahtevek - povrnitev vlaganj - neupravičena obogatitev - obseg vrnitve - izguba soposesti
Pri ugotavljanju deležev na skupnem premoženju ne gre za računske operacije, temveč celovito presojo vsakršnih prispevkov partnerjev v času trajanja njune življenjske in ekonomske skupnosti.
Graditelj mora svoj zahtevek uveljavljati proti tistemu, ki je bil lastnik nepremičnine v času, ko je bila gradnja končana, ta je bil namreč z njo obogaten. V primeru prenosa lastninske pravice graditelj proti pridobitelju nima verzijskega zahtevka, še vedno pa ga lahko uveljavlja proti prejšnjemu lastniku, saj njegova obogatitev še vedno obstaja.
sklep o denarni kazni - pritožba zoper sklep o denarni kazni - kaznovanje priče - izostanek priče z glavne obravnave - opravičilo za izostanek z naroka - opravičen izostanek z naroka - nepričakovan in nenaden vzrok - izostanek z naroka - izkazanost opravičenih razlogov - opravičljiv razlog za odsotnost z naroka - dokazila za izostanek
Višje sodišče tako ugotavlja, da pritožnik očitno ni izkoristil možnosti, ki mu jo je dalo sodišče prve stopnje in ni sledil svojemu zagotovilu, da bo pristopil na narok dne 30.8.2021 ter na njem pričal. Iz listinske dokumentacije v spisu izhaja tudi, da je opravičilo za svojo odsotnost na navedenem naroku sodišču poslal šele po izvedenem naroku (15.9.2021). Pritožnik prav tako ni, niti po tem, ko ga je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu na to izrecno opomnilo (in ko se je tega, glede na navedbe v pritožbi) očitno zavedal, sodišču predložil listin oziroma navedel podrobnih razlogov, ki bi utemeljevali njegovo odsotnost z naroka.
odvzem protipravne premoženjske koristi - pridobitev protipravne premoženjske koristi - opis kaznivega dejanja - kazenska sankcija - primernost kazenske sankcije - pogojna obsodba
Ker niti iz opisa kaznivega dejanja v izreku izpodbijane sodbe (v zvezi s katerim je obtoženec priznal krivdo), niti iz dokaznega postopka ne izhaja, da je obtoženec v zvezi s predmetnim kaznivim dejanjem oziroma na njegovi podlagi pridobil kakršnokoli premoženjsko korist, pri čemer iz opisa kaznivega dejanja izhaja le izvršitvena oblika proizvodnje konoplje rastline, ob zagotovo znanem dejstvu, da je bil obtožencu zasežen znesek v višini 7.090,00 EUR, je odločitev o odvzemu premoženjske koristi, ob povsem neizkazani vsebinski povezavi obtožencu zaseženega zneska z izvršitvijo obravnavanega kaznivega dejanja, po oceni višjega sodišča nepravilna in brez zakonsko utemeljene podlage. Ta ugotovitev je narekovala spremembo izpodbijane sodbe tako, da se odvzem premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, obtožencu ne izreče.
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da tožena stranka tožniku pogodbe o zaposlitvi ni odpovedala npr. mimo zakonskih razlogov, z namenom šikane, škodovanja ali iz kakšnega drugega nedopustnega razloga, ki bi lahko predstavljal hujšo zlorabo instituta odpovedi. Četudi je bilo kasneje ugotovoljeno nezakonito prenehanje delovnega razmerja in je bila odpoved razveljavljena, je pomembno, da je bilo tako odločeno le v posledici naknadno ugotovljenega zdrastvenega stanja tožnika v času očitanih kršitev, kar pa ne pomeni zlorabe odpovedi.
trpinčenje na delovnem mestu - višina odškodnine - sprememba sodbe
Glede na ugotovljene posledice trpinčenja tožnica v pritožbi utemeljeno navaja, da dosojena odškodnina navzdol odstopa od odškodnin, ki so bile dosojene v podobnih primerih, npr: Pdp 722/2018 (5.400,00 EUR), Pdp 457/2020 (6.000,00 EUR) in Pdp 668/2018 (6.000,00 EUR). Pritožbeno sodišče je utemeljeni pritožbi ugodilo ter izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je znesek 2.500,00 EUR zvišalo na 4.000,00 EUR.
razlika v plači - plačilo po dejansko opravljenem delu - sprememba sodbe - policist
Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je bil tožnik v vtoževanem obdobju (od 1. 4. 2014 do 13. 3. 2018, zaradi napredovanj) uvrščen v isti oziroma v večjem delu vtoževanega obdobja (od 1. 12. 2015 dalje) celo v višji plačni razred, kot je izhodiščni plačni razred delovnega mesta, katerega dela je občasno opravljal, kar med strankama ni bilo sporno. Upoštevaje navedeno toženka v pritožbi utemeljeno vztraja pri ugovoru, da tožnik pri plači v vtoževanem obdobju ni bil prikrajšan ter da zato ni upravičen do zahtevanega plačila razlik v plači.
Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo, ko je ugodilo tožbenemu zahtevku in tožniku skladno s prvim odstavkom 19. člena ZSPJS prisodilo vtoževano razliko v plači v višini enega plačnega razreda za ves čas, ko je tožnik opravljal dela višje vrednotenega delovnega mesta.
ZZ člen 31, 31/2, 38, 38/2, 38/2-3, 38/2-4.. ZDR-1 člen 25, 26, 26/1, 26/1-1, 26/1-5, 47, 47/2, 65, 65/6, 203.. Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (1994) člen 44a. ZOFVI člen 92.
krivdni razlog - šikaniranje na delovnem mestu - objava prostega delovnega mesta - razrešitev ravnatelja - javni zavod
Tožnica kot ravnateljica je bila zadolžena in odgovorna za zakonitost dela toženke kot njena zakonita zastopnica (drugi odstavek 31. člena ZZ). Tudi v skladu s pogodbo o zaposlitvi je bila odgovorna za zakonitost dela toženke. Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da ugotovljenih kršitev ni mogoče obravnavati ločeno oziroma vsako zase, temveč skupaj, kar privede do zaključka, da jih je bilo veliko in z različnih področij (študentsko delo, zaposlovanje, varovanje dostojanstva delavcev pri delu, delovnopravno varstvo, šolstvo). Vsaka kršitev sama zase morebiti ne bi bila zadosten razlog za razrešitev, vse skupaj pa kažejo na tožničino sistematično kršenje predpisov in opuščanje dolžnega ravnanja.
pogodba o ugotovitvi obsega in delitvi skupnega premoženja - vlaganja v posebno premoženje zakonca - povrnitev vlaganj v nepremičnino - dejansko stanje - dokazi in dokazovanje - negativna dejstva - odločilna dejstva - dokazno breme - materialno trditveno in dokazno breme - procesno trditveno in dokazno breme
Materialno trditveno in dokazno breme je ves čas postopka na isti stranki, medtem ko je procesno trditveno in dokazno breme odvisno od navedb in dokazov nasprotne stranke in v postopku prehaja od ene na drugo. Procesno dokazno breme stranki na podlagi 212. člena ZPP omogoča, da izpodbija v postopku dokazane trditve nasprotne stranke, zaradi katerih bi bila sicer zaradi materialnega dokaznega bremena soočena z neuspehom v pravdi.
ZDR-1 člen 20, 20/1, 33, 37, 87, 87/2, 109, 109/1, 109/2, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. ZDavPR člen 4, 5, 6, 7.. ZDSS-1 člen 41, 41/5.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zavrnitev dokaznih predlogov - dokazna ocena - huda malomarnost - neenakomerno razporejen delovni čas - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - plačilo za nadurno delo
Upoštevaje, da je tožnica kot dolgoletna prodajalka zagotovo vedela, da mora za vsako izdano blago izdati račun in ga vročiti stranki, oziroma da v že izdane račune ne sme posegati, ter da neizdaja računa pomeni zavestno zanemarjanje običajne skrbnosti, ki se pričakuje od povprečno skrbnega prodajalca, je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da je tožnica delovne obveznosti huje kršila vsaj iz hude malomarnosti.
Pri prodaji mesa in mesnih izdelkov je šlo za poslovanje z denarjem, sodna praksa pa je glede kršitev delavcev, ki imajo v zvezi z izvajanjem nalog delovnega mesta opravek z denarjem, posebej stroga. Sodišče prve stopnje se je s tem v zvezi utemeljeno sklicevalo na zadevi VSRS VIII Ips 223/2017 in VIII Ips 8/2019. Tudi nizek znesek, ki se nanaša na predmet kršitve, ne privede do razbremenitve delavca pred očitanim.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-1.. ZDSS-1 člen 14, 14/1, 14/2.. ZPIZ-2 člen 413.. ZDR-1 člen 142.
poklicno zavarovanje - voznik avtobusa - sestava sodišča - zavarovalna doba s povečanjem - dodatno pokojninsko zavarovanje - delovni čas
V istovrstni zadevi VIII Ips 30/2019 je Vrhovno sodišče Republike Slovenije obrazložilo, da pogoja 80 % vsega delovnega časa iz Sklepa o določitvi delovnih mest v eksploataciji gozdov in delovnih mest voznikov, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem, in o stopnji povečanja ni mogoče razumeti na način, da bi dejanska vožnja (premikanje vozila) morala obsegati 80 % letnega fonda delovnega časa za posameznega delavca. Pogoj se razlaga v smislu definicije delovnega časa iz 142. člena ZDR-1, pri čemer je efektivni delovni čas vsak čas, v katerem delavec dela, kar pomeni, da je na razpolago delodajalcu in izpolnjuje svoje delovne obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi.
stranska intervencija - ekonomski interes - obstoj pravnega interesa
Predlagateljica ob podaji izjave o vstopu v pravdo oziroma v prijavi stranske intervencije ni prav z ničemer utemeljila svojega pravnega interesa za vstop v ta postopek. Navedla je le, da vstopa v pravdo kot stranski intervenient na strani toženke. Ker torej predlagateljica stranske intervencije v prijavi ni konkretizirano obrazložila zakaj in kako naj bi slab izid postopka za toženko lahko vplival na njen pravni položaj, sodišče prve stopnje stranske intervencije pravilno ni dopustilo.
Tudi sicer iz pritožbenih navedb izhaja kvečjemu ekonomski interes za vstop v pravdo (pritožbi zatrjujeta, da bi v primeru ugoditve tožbenemu zahtevku denarna sredstva za izpolnitev zahtevka toženki moral zagotoviti stranski intervenient), kar pa ne zadostuje.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00059772
KZ-1 člen 20, 308, 308/1, 308/3. ZKP člen 4, 8, 371, 371/1, 371/1-8, 371/1-11.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - obvestila, ki jih policija zbere od osumljenca - pravica do uporabe jezika v postopku - sodelovanje pri izvršitvi kaznivega dejanja - kazenska sankcija
Obvestila oziroma izjave, ki jih policija zbere od osumljenca, niso nedovoljeni dokazi, pa tudi ne dokazi, na katerih bi lahko temeljila sodba, pomenijo pa vir dokazov kot podlago za pridobitev procesno veljavnih dokazov. Povzete pritožbene navedbe sicer po vsebini pomenijo zatrjevanje bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena v zvezi z 4. in 8. členom ZKP. Ti določbi obdolžencu vse od odvzema prostosti dalje zagotavljata pravico do uporabe materinega jezika ali jezika, ki ga razume, ter hkrati nalagata dolžnost policiji, da obdolženca o tej pravici pouči, še preden poda kakršnokoli izjavo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - veljavnost odpovedi - kasnejša odjava iz zavarovanja - sklenitev nove pogodbe
Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da s tem, ko je tožena stranka tožnika odjavila mesec dni kasneje, kot je potekel odpovedni rok, še ne pomeni, da je s tem izrazila voljo skleniti delovno razmerje s tožnikom, kot tudi ne volje, da oživi odpovedana pogodba o zaposlitvi. Stranki sta namreč 23. 9. 2019 podpisali Sporazum, kjer sta v 2. členu določili, da so nastopile pravne posledice odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ker delovnega mesta svetovalca uprave in potrebe po tovrstnem delu pri delodajalcu ni, da pa je delodajalec po podani odpovedi pridobil možnost razvoja novega programa v družbi in trženja, za kar bi s tožnikom sklenil pogodbo o medsebojnem sodelovanju za obdobje 6 mesecev, ker tožnik pozna delovni proces delodajalca in ima potencial za razvoj. V Sporazumu sta se stranki torej dogovorili, da odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 1. 10. 2018 ostane v veljavi, da pa se tožniku ponudi v podpis nova pogodba o zaposlitvi za določen čas, ki stopi v veljavo po poteku odpovednega roka po odpovedi iz poslovnega razloga.
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSM00056756
ZPP člen 181, 181/2. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3. ZZZDR člen 51, 51/2, 58, 58/2, 59, 59/1. ZKZ člen 18.
ugotovitvena tožba - pravna korist za vložitev ugotovitvene tožbe - pravni interes pri ugotovitveni tožbi - vknjižba lastninske pravice - učinek izvršljivosti - skupno premoženje zakoncev - določitev deležev na skupnem premoženju - zaščitena kmetija - delitev skupnega premoženja v pravdnem postopku - nesubstanciran dokazni predlog - relativna kršitev določb pravdnega postopka
ZPP v drugem odstavku 181. člena določa, da se ugotovitvena tožba lahko vloži, če je tako določeno s posebnimi predpisi, če ima tožeča stranka pravno korist od tega, da se ugotovi obstoj oziroma neobstoj kakšne pravice ali pravnega razmerja ali pristnost oziroma nepristnost kakšne listine, preden zapade dajatveni zahtevek iz takega razmerja, ali če ima tožeča stranka kakšno drugo pravno korist od vložitve take tožbe.
To pomeni, da lahko stranka neposredno na podlagi take ugotovitvene sodbe doseže vknjižbo lastninske pravice v zemljiški knjigi, kar pomeni, da ima takšna sodba že učinek izvršljivosti. Že to dejstvo po oceni sodišča druge stopnje zadošča za odločitev o obstoju pravnega interesa za vložitev takšne tožbe.
Glede na pritožbene navedbe sodišče druge stopnje dodaja, da toženka na spornih nepremičninah lastninske pravice ni pridobila na pravnoposlovni podlagi, pa tudi ne na podlagi dedovanja temveč v okviru pridobivanja skupnega premoženja zakoncev. Sicer pa Zakon o kmetijskih zemljiščih (18. člen ZKZ) omogoča, da je zaščitena kmetija v solasti prednika in potomca.
Po drugem odstavku 51. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih je vse premoženje, ki ga zakonca pridobita z delom v času trajanja zakonske zveze, njuno skupno premoženje.
pravice in dolžnosti staršev - skupno varstvo in vzgoja otroka - skupno starševstvo - starševska skrb - konfliktnost med starši - ocena izvedeniškega mnenja
Udeleženca pomembnih nesoglasij glede vzgoje in varstva hčerke niti nista zatrjevala. Izkazala sta sposobnost za starševsko sodelovanje oz. za uspešno paralelno starševsko skrb. Zato pritožbeno sodišče sprejema prepričljive razloge za dekličino skupno varstvo in vzgojo. Drugačna odločitev bi le še poglobila nesoglasja med staršema, kot pravilno ugotavlja sodišče.
absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - izostanek razlogov o odločilnih dejstvih - razveljavitev sodbe - vrnitev zadeve sodišču prve stopnje - izdelava nove sodbe - pritožbena obravnava - kontrolna funkcija sodišča druge stopnje - denacionalizacija
Obrazložitev izpodbijane sodbe ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih, ki bi omogočali njen preizkus, kar predstavlja bistveno kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Pritožbena obravnava ima kontrolno funkcijo, pritožbeno sodišče pa ne more namesto sodišča prve stopnje napisati manjkajočih razlogov ali odpraviti nejasnosti razlogov.
Po drugem odstavku 25. člena ZKP sodi sodnik posameznik pri okrajnem sodišču o kaznivih dejanjih, za katera je kot glavna kazen predpisana denarna kazen ali kazen zapora do treh let.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - namen skrbništva - postopek, uveden po uradni dolžnosti - stroški postopka - stroški iz sredstev sodišča - sredstva za preživljanje
V sodni praksi je zavzeto stališče, da vsebinski pomen zakonskega besedila, da oseba, ki se postavi pod skrbništvo, nima lastnih sredstev in premoženja, ne pomeni, da se stroški postopka krijejo iz sredstev sodišča le v primeru, če sploh nima nobenih lastnih sredstev, niti premoženja, temveč tako, da mora razpolagati vsaj s sredstvi, ki so tudi po plačilu stroškov postopka potrebna za njeno preživljanje.