pogodbeno pravo - pogodba o delu - pridobitev gradbenega dovoljenja - enostranska odpoved (odstop) - izpolnitev obveznosti - pogodbeni rok - kršitev pogodbenih določil - plačilo za pogodbeno opravljeno delo - krivdni razlogi na strani izvajalca
Sodišče prve stopnje je pravilno kot bistveno za odločitev opredelilo vprašanje, ali je tožeča stranka pogodbo odpovedala zaradi krivdnih razlogov na strani tožene stranke. Le v tem primeru je namreč tožeča stranka upravičena od nje zahtevati vrnitev že plačanega zneska. Utemeljeno je v skladu z 2. in 3. členom Obligacijskega zakonika pri odločanju sledilo ureditvi, kot izhaja iz Pogodbe.
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSM00056756
ZPP člen 181, 181/2. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3. ZZZDR člen 51, 51/2, 58, 58/2, 59, 59/1. ZKZ člen 18.
ugotovitvena tožba - pravna korist za vložitev ugotovitvene tožbe - pravni interes pri ugotovitveni tožbi - vknjižba lastninske pravice - učinek izvršljivosti - skupno premoženje zakoncev - določitev deležev na skupnem premoženju - zaščitena kmetija - delitev skupnega premoženja v pravdnem postopku - nesubstanciran dokazni predlog - relativna kršitev določb pravdnega postopka
ZPP v drugem odstavku 181. člena določa, da se ugotovitvena tožba lahko vloži, če je tako določeno s posebnimi predpisi, če ima tožeča stranka pravno korist od tega, da se ugotovi obstoj oziroma neobstoj kakšne pravice ali pravnega razmerja ali pristnost oziroma nepristnost kakšne listine, preden zapade dajatveni zahtevek iz takega razmerja, ali če ima tožeča stranka kakšno drugo pravno korist od vložitve take tožbe.
To pomeni, da lahko stranka neposredno na podlagi take ugotovitvene sodbe doseže vknjižbo lastninske pravice v zemljiški knjigi, kar pomeni, da ima takšna sodba že učinek izvršljivosti. Že to dejstvo po oceni sodišča druge stopnje zadošča za odločitev o obstoju pravnega interesa za vložitev takšne tožbe.
Glede na pritožbene navedbe sodišče druge stopnje dodaja, da toženka na spornih nepremičninah lastninske pravice ni pridobila na pravnoposlovni podlagi, pa tudi ne na podlagi dedovanja temveč v okviru pridobivanja skupnega premoženja zakoncev. Sicer pa Zakon o kmetijskih zemljiščih (18. člen ZKZ) omogoča, da je zaščitena kmetija v solasti prednika in potomca.
Po drugem odstavku 51. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih je vse premoženje, ki ga zakonca pridobita z delom v času trajanja zakonske zveze, njuno skupno premoženje.
ZDR-1 člen 85, 89, 89/1, 89/1-3, 89/2.. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) št. 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 4.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - pisno opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - nadaljevanje delovnega razmerja - zagovor - zmotna uporaba materialnega prava
Priznanje tožnika, da je 29. 10. 2020 napačno pripravil artikle, po presoji pritožbenega sodišča ne dosega pravnega standarda resnega in utemeljenega razloga za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, saj zaradi očitane kršitve ni bilo onemogočeno nadaljevanje dela tožnika pri toženi stranki pod pogoji iz njegove pogodbe o zaposlitvi (še posebej glede na izpoved B. B., da sta bili dve napaki na teden še dopustni). To pa pomeni, da redna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni bila zakonita.
trpinčenje na delovnem mestu - višina odškodnine - sprememba sodbe
Glede na ugotovljene posledice trpinčenja tožnica v pritožbi utemeljeno navaja, da dosojena odškodnina navzdol odstopa od odškodnin, ki so bile dosojene v podobnih primerih, npr: Pdp 722/2018 (5.400,00 EUR), Pdp 457/2020 (6.000,00 EUR) in Pdp 668/2018 (6.000,00 EUR). Pritožbeno sodišče je utemeljeni pritožbi ugodilo ter izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je znesek 2.500,00 EUR zvišalo na 4.000,00 EUR.
absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - izostanek razlogov o odločilnih dejstvih - razveljavitev sodbe - vrnitev zadeve sodišču prve stopnje - izdelava nove sodbe - pritožbena obravnava - kontrolna funkcija sodišča druge stopnje - denacionalizacija
Obrazložitev izpodbijane sodbe ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih, ki bi omogočali njen preizkus, kar predstavlja bistveno kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Pritožbena obravnava ima kontrolno funkcijo, pritožbeno sodišče pa ne more namesto sodišča prve stopnje napisati manjkajočih razlogov ali odpraviti nejasnosti razlogov.
ZDR-1 člen 20, 20/1, 33, 37, 87, 87/2, 109, 109/1, 109/2, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. ZDavPR člen 4, 5, 6, 7.. ZDSS-1 člen 41, 41/5.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zavrnitev dokaznih predlogov - dokazna ocena - huda malomarnost - neenakomerno razporejen delovni čas - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - plačilo za nadurno delo
Upoštevaje, da je tožnica kot dolgoletna prodajalka zagotovo vedela, da mora za vsako izdano blago izdati račun in ga vročiti stranki, oziroma da v že izdane račune ne sme posegati, ter da neizdaja računa pomeni zavestno zanemarjanje običajne skrbnosti, ki se pričakuje od povprečno skrbnega prodajalca, je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da je tožnica delovne obveznosti huje kršila vsaj iz hude malomarnosti.
Pri prodaji mesa in mesnih izdelkov je šlo za poslovanje z denarjem, sodna praksa pa je glede kršitev delavcev, ki imajo v zvezi z izvajanjem nalog delovnega mesta opravek z denarjem, posebej stroga. Sodišče prve stopnje se je s tem v zvezi utemeljeno sklicevalo na zadevi VSRS VIII Ips 223/2017 in VIII Ips 8/2019. Tudi nizek znesek, ki se nanaša na predmet kršitve, ne privede do razbremenitve delavca pred očitanim.
Kadar oporoka ne izraža prave zapustnikove volje ali če pri sestavi oporoke niso bili upoštevani predpisani pogoji glede njene oblike, je takšna oporoka izpodbojna. Prenehanje njenega obstoja je mogoče doseči z zahtevkom za njeno razveljavitev (61. in 76. člen ZD). Če pa zapustnikov podpis na oporoki ni pristen in je torej oporoka ponarejena, potem sploh ni veljavno nastala. V takem primeru je po prvem odstavku 181. člena ZPP mogoče zahtevati ugotovitev njene nepristnosti oziroma ničnosti po splošnih pravilih o pogojih za veljavnost pravnih poslov (51. člen v zvezi s 14. členom in drugim odstavkom 1. člena OZ).
Sodišče si mora v skladu z 285. členom ZPP sicer prizadevati, da stranka postavi dejanskemu stanju ustrezen tožbeni predlog, ne sme pa namesto nje oblikovati tožbenega zahtevka, niti posegati v njene procesne dispozicije.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00055143
ZDen člen 72, 72/2. ZPP člen 347, 347/3, 347/3-1.
nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe nepremičnine - vrnitev denacionalizirane nepremičnine v naravi - denacionalizacijski postopek - odločba o denacionalizaciji - poslovni prostor - dejanska etažna lastnina - solastninska pravica - vrnitev podržavljenega premoženja v obliki solastninskega deleža na nepremičnini - pritožbena obravnava
Ker zaradi zmotne presoje, da je med pravdnima strankama nesporno, da je bil poslovni prostor vrnjen le v solastninskem deležu, sodišče ni ocenilo dokazov, predloženih za dokazovanje trditve, da je bil v denacionalizacijskem postopku vrnjen celoten poslovni prostor.
stvarna pristojnost - gospodarski spor - spor o nedopustnosti izvršbe - izključna stvarna pristojnost okrožnega sodišča - subjektivni in objektivni kriterij - krajevna pristojnost - pristojnost za spore v izvršilnem postopku
Spor med dolžnikom in upnikom o nedopustnosti izvršbe ne predstavlja spora o stvarnih pravicah, zato glede uporabe postopka v konkretnem primeru ni mogoče uporabiti objektivnega kriterija iz drugega odstavka 481. člena ZPP.
Pravilna je materialnopravna presoja sodišča prve stopnje, da je toženec s tem, ko je vgradil cenejši rabljeni del, zaračunal pa dražjega novega, ki ga dejansko ni vgradil, za to razliko v ceni obogaten, tožnik pa prikrajšan, ne da bi za to obstajal temelj (190. člen OZ).
opis dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - uradno dejanje - preprečitev uradnega dejanja ali maščevanje uradni osebi - abstraktni in konkretni opis kaznivega dejanja
Konkretni del opisa, iz katerega jasno izhaja, da je šlo za kršitev javnega reda in miru s strani obdolženca, zaradi česar so bili policisti poslani na kraj in nad obdolžencem začeli izvajati postopek, kasneje pa mu v skladu z ZJRM-1 izdali še plačilni nalog, v povezavi s podano pravno podlago uradnih nalog policistov iz abstraktnega dela opisa, torej postopanje po 4. členu ZNPPol in 7. členu ZJRM-1, po presoji pritožbenega sodišča zadostno konkretizira uradno dejanje, ki so ga opravljali policisti, to je vzdrževanje javnega reda.
formalni preizkus obtožnega akta - zavrženje obtožnega predloga - predlog za pregon - upravičena oseba - več oškodovancev
Če je s kaznivim dejanjem oškodovanih več oseb, se pregon začne oziroma nadaljuje na pregon kateregakoli od njih. Za vložitev obtožnega predloga tako zadošča, da je eden od oškodovancev podal predlog za pregon.
pogodba o sofinanciranju mladega raziskovalca - pogodbena kazen - pogodbena kazen zaradi zamude z izpolnitvijo pogodbene obveznosti - kršitev pogodbene obveznosti - izpolnitev z zamudo - javna agencija - razlaga pogodbenega določila - nično pogodbeno določilo - pravna domneva - nepričakovan dogodek - sklenitvena in izpolnitvena faza pravnega posla - načelo pacta sunt servanda - državna pomoč - upravna pogodba - pravna oseba javnega prava
Četudi toženec ne more doktorirati v imenu mlade raziskovalke, sodi tveganje, da mlada raziskovalka zaradi razlogov na njeni strani ne bo uspela pravočasno zaključiti doktorskega študija, v toženčevo notranjo sfero.
Ker je toženec že v sklenitveni fazi pogodbe lahko računal s tem, da bo zaradi narave dela in čakanja na objavo članka prišlo do zamude pri zaključku doktorskega študija, in se je kljub temu prijavil na razpis in sklenil Pogodbo, je s tem prevzel tveganje, da bo v posledici nastopa zamude moral plačati pogodbeno kazen.
V obravnavani zadevi je šlo za obliko državne pomoči in bi toženec pridobil neupravičeno konkurenčno prednost pred drugimi, če bi kljub zamudi obdržal celotna prejeta sredstva.
razglasitev pogrešanca za mrtvega - mednarodna pristojnost slovenskega sodišča - pristojnost slovenskega sodišča - zavrženje predloga - najtesnejša vez s pravom - razveljavitev sklepa
Skladno z 78. členom ZMZPP je sodišče Republike Slovenije izključno pristojno za razglasitev slovenskega državljana za mrtvega, ne glede na to, kje je imel stalno prebivališče. V obravnavanem primeru ni mogoče ugotoviti niti državljanstva niti zadnjega stalnega ali začasnega prebivališča pogrešanega. Tako se izkaže, da je odločilna okoliščina, ki kaže na najtesnejšo zvezo z našim pravom, dejstvo, da je pogrešani zemljiškoknjižni lastnik nepremičnin na območju sodišča prve stopnje oziroma Republike Slovenije. Zato po zbranih podatkih v tej fazi ni mogoče izključiti mednarodne pristojnosti slovenskega sodišča (tretji odstavek 48. člena in 78. člen ZMZPP).
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - onemogočena ali precej otežena uveljavitev upnikove terjatve - grozeča težko nadomestljiva škoda - razveljavitev odločbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje - zahteva za sklenitev glavne pogodbe na podlagi sklenjene predpogodbe - predpogodba - prepoved razpolaganja z nepremičninami - prepoved obremenitve in odtujitve nepremičnine - objektivna nevarnost
Ob predpostavki, da je predpogodba veljavno sklenjena, tožnika tako utemeljeno pričakujeta sklenitev prodajne pogodbe. Tožnika v predlogu za začasno odredbo pravilno opozarjata, da bo uveljavitev terjatve na sklenitev prodajne pogodbe v celoti onemogočena, če bo toženec predmetne nepremičnine odsvojil dobrovernemu tretjemu. S tem opozorilom sta glede na specifičnost terjatve, katere zavarovanje predlagata, za verjetno izkazala obstoj objektivne nevarnosti, da bo brez izdaje predlagane začasne odredbe uveljavitev njune terjatve onemogočena. Pri zavarovanju nedenarne terjatve zadošča objektivna (in ne subjektivna) nevarnost.
Drugih olajševalnih okoliščin, ki jih pritožba tudi posebej ne izpostavlja, pa sodišče ni našlo, zato je tudi po prepričanju pritožbenega sodišča tako, kot je natančno pojasnilo v točki 14) izpodbijane sodbe, ob upoštevanju prej navedenih olajševalnih in obteževalnih okoliščin za vsako izmed kaznivih dejanj obtožencu določilo primerno in ustrezno kazen in povsem utemeljeno zavrnilo predlog obrambe za uporabo omilitvenih določil, saj je ugotovilo, da vse ugotovljene olajševalne okoliščine nimajo značaja posebnih olajševalnih okoliščin, ki bi utemeljevale izrek drugačne kazenske sankcije od predlaganih oziroma nižjih posamičnih in nižje enotne zaporne kazni.
nesklepčna tožba - nesklepčnost tožbe - naknadna nemožnost izpolnitve pogodbene obveznosti - bistveno spremenjene okoliščine po sklenitvi pogodbe - tožba na razvezo pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin - razveza prodajne pogodbe
Razglasitev epidemije zaradi virusa COVID sama po sebi ne more pomeniti spremenjenih okoliščin po 112. členu OZ in nemožnost izpolnitve obveznosti tožeče stranke. Tožeča stranka je trdila, da zaradi epidemije ni mogla priti do kredita, ker so bile banke zaprte. Banke so delovale in samo ta okoliščina ne more biti dovolj, da bi bila tožba sklepčna.
S takšnim postopanjem, ko je sodišče o predlogu za podaljšanje pripora odločilo, preden se je lahko obramba o njem tudi izrekla, je sodišče obrambo prikrajšalo za pravico do izjave iz 16. člena ZKP.
najemna pogodba - službeno stanovanje - odselitev v dom starejših občanov - slabo zdravstveno stanje - tožba na izpraznitev in izročitev nepremičnine - obstoj najemne pogodbe - aneks k najemni pogodbi - uporabnik stanovanja - pravni naslov za bivanje v stanovanju - zavrnitev tožbenega zahtevka
Ob veljavni najemni pogodbi je veljaven tudi aneks št. 1 k tej pogodbi, ki (še vedno) predstavlja podlago za toženčevo zakonito bivanje v stanovanju.
NEPRAVDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL00055116
ZNP-1 člen 203, 214. OZ člen 302, 305, 305/1. ZST-1 člen 6, 34, 34/1, 34a.
sodni depozit - položitev stvari pri sodišču - pogoji sodnega depozita - prevzem deponiranega zneska - zastaranje pravice - zastaralni rok - vrnitev depozita - jemanje položenih stvari nazaj - plačilo sodne takse - postopek za plačilo sodne takse - plačilni nalog za plačilo sodne takse - rok za plačilo sodne takse - začetek teka roka za plačilo sodne takse
Ko 214. člen ZNP-1 določa petletni rok za zastaranje pravice do prevzema deponiranega predmeta, to ne pomeni, da predlagatelj (dolžnik) ne bi mogel predlagati krajšega roka za prevzem. Kot je že bilo poudarjeno v sodni praksi, pogoje v postopku sodnega depozita določi predlagatelj, sodišče pa je nanje vezano.