inkaso cesija - zunanje razmerje - notranje razmerje - mandat - načelo dispozitivnosti - aktivna stvarna legitimacija - materialno pravo
Glavna značilnost inkaso cesije je njena dvojna narava: v zunanjem razmerju, ki se nanaša na razmerje med cesionarjem in tretjimi osebami, cesionar na temelju cesije pridobi položaj „popolnega upnika“, brez kakršnihkoli omejitev, v notranjem razmerju med cedentom in cesionarjem (ki praviloma, ni pa to nujno, ostane znano samo strankama tega razmerja in temelji na mandatni ali kakšni drugi pogodbi) pa cedent pridobi obligacijsko pravico zahtevati, da mu vse, kar cesionar izterja, z morebitnim odbitkom stroškov in provizije kasneje izroči.
Aktivna stvarna legitimacija je vprašanje materialnega prava, ki se nanaša na utemeljenosti tožbenega zahtevka in se presoja ob koncu glavne obravnave.
Na veljavnost cesije, kot razpolagalnega pravnega posla, nima nobenega vpliva specifičen dogovor pogodbenih strank iz mandatne pogodbe (da se sklepa za nedoločen čas in da je tožeča stranka dolžna, po prejemu plačila s strani tožene stranke in odbitju dogovorjenih stroškov, prejeti znesek nakazati na račun odstopnika), saj le-ta, kot posel obligacijskega prava, učinkuje zgolj med pogodbenima strankama (inter partes).
Napačno je stališče prvostopenjskega sodišča, da bi tožeča stranka morala navesti, v kolikšnem obsegu bi glede na premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje zmogla vsaj delno plačati sodno takso. Iz trditev in predloženih dokazov, upoštevajoč tudi višino taksne obveznosti, mora to ugotoviti sodišče.
ZIZ člen 40, 40/5, 40/7, 55, 55/2. ZPP člen 343, 343/2.
judikatna terjatev - izvršilni naslov - načelo stroge formalne legalitete - presoja materialnopravne pravilnosti izvršilnega naslova - prepozna pritožba
V skladu z načelom stroge formalne legalitete je izvršilno sodišče na izvršilni naslov vezano in ne more odreči izvršilnega varstva na podlagi veljavnega izvršilnega naslova. Navedeno načelo izvršilnemu sodišču preprečuje, da bi dvomilo v materialnopravno pravilnost izvršilnega naslova in ne more presojati njegove konkretne materialne zakonitosti in pravilnosti, kar velja tudi za pravilnost postopka, v katerem je bil le-ta izdan.
odškodnina za povzročeno škodo na zdravju - predpostavke odškodninske obveznosti - dokazovanje z izvedencem - zaslišanje izvedenca - pisna izdelava mnenja - pravica stranke do izjave - pomanjkljiva trditvena podlaga - navedbe o odločilnih dejstvih
Pomanjkljivih navedb ni mogoče odpraviti z zaslišanjem izvedenca in zdravnikov, ki bi lahko pojasnili le tožnikovo zdravstveno stanje. Tožnik ne more zahtevati, da bi izvedenec oziroma izvedene priče dopolnile njegove navedbe, ki so bistvene za odškodninsko odgovornost, to je navedbe o protipravnem (škodnem) ravnanju tožencev, ki naj bi bilo vzrok njegovim sedanjim težavam.
oprostitev plačila sodne takse – zmanjšanje sredstev za preživljanje – zapornik – ne prejema denarne socialne pomoči
Tožnik nima dohodkov, nima prihrankov in ni imetnik nepremičnega in premičnega premoženja. V konkretnem primeru so izpolnjeni pogoji, da se tožnika v celoti oprosti plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje, kljub temu, da ne prejema denarne socialne pomoči in da kot zapornik tudi ne izpolnjuje zakonskih pogojev, da bi jo prejel. Glede na ugotovljeno premoženjsko stanje tožnika bi bila namreč tudi s plačilom delne sodne takse v višini 30,00 EUR občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081964
OZ člen 46, 46/2, 73, 73/1, 73/2. ZFPPIPP člen 221o. ZPP člen 287, 287/4, 319, 451, 452, 452/2, 452/3, 452/4.
spor majhne vrednosti – pogodba, ki jo sklene neupravičena oseba – opravičljiva zmota – izčlenitev družb – meje pravnomočnosti – dokazni sklep
Stališče pritožnice, da ni možno že a priori reči, da so dokazi, predlagani v drugi pripravljalni vlogi tožene stranke, prepozni, glede na strogo ureditev, ki izhaja iz določil ZPP, ki se nanašajo na spore majhne vrednosti, ni pravilno. Sodišče namreč novih dejstev in dokazov, ki jih je tožena stranka navedla in predlagala v vlogah, vloženih po 8-dnevnem zakonskem roku, ne sme upoštevati.
pravdni stroški – stroški priče – razlogi sklepa – ne obrazložen sklep
Izpodbijani sklep ne vsebuje obrazložitve oz. nobenih razlogov o tem, zakaj je sodišče prve stopnje priči odmerilo nadomestilo plače za osem ur. Ne vsebuje torej dejanskih ugotovitev, ki so pomembne za odločitev o priglašenih stroških.
PRAVO OMEJEVANJA KONKURENCE – NELOJALNA KONKURENCA – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081963
Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 101, 102, 267. OZ člen 132, 168, 168/3, 169, 352, 352/1, 365. ZPOmK-1 člen 9, 9/1, 9/4, 62. ZPOmK člen 10, 10/1, 10/5, 44. ZPP člen 5, 5/1, 105, 105/1, 106, 106/1, 107, 212, 213, 213/1, 216, 216/1, 226, 226/1, 226/3, 228, 228/1, 229, 229/2, 243, 285, 286, 286/1, 286a, 286a/4, 286a/5, 287, 287/1, 287/4. ZVK člen 13, 13/2.
zloraba prevladujočega položaja - nelojalna konkurenca - uporaba infrastrukture - cenovno plenilstvo - zastaranje odškodninskih zahtevkov - pretrganje zastaranja - namen prava varstva konkurence - numerus clausus dokaznih sredstev - predložitev listin - dokaz z zaslišanjem priče - dokazni predlog z vpogledom izvedenca v listine - neizvedba dokazov - predhodno vprašanje SEU - materialno procesno vodstvo - prekluzija - trditveno in dokazno breme - izgubljeni dobiček - presoja po prostem preudarku
Pravo omejevanja konkurence uporabe lastnih stvari, pravic in organizacije („infrastrukture“) ne prepoveduje. Za obstoj zlorabe morajo biti podane še druge predpostavke.
Nelojalna konkurenca je praviloma podana le, če je konkurent ravnal nemoralno. Ponuditi nižjo, konkurenčnejšo ceno zaenkrat ni nemoralno. Ali se je to dogodilo z namenom razdiranja tujega pogodbenega razmerja je zato že povsem vseeno. Tega pač pravo nelojalne konkurence ne varuje. Pravo varstva konkurence ne varuje (vseh) konkurentov prevladujočega podjetja. Tudi ni namenjeno preprečevanju propada manj uspešnega konkurenta. Namenjeno je zgolj preprečevanju, da bi prevladujoče podjetje preprečevalo obstoj vsaj enako učinkovitim konkurentom, kot je samo prevladujoče podjetje.
Zloraba prevladujočega položaja je ne glede na pojavno obliko protipravna. Protipravno ravnanje je šele tisto ravnanje, ki vsaj enako učinkovitemu konkurentu ne omogoča obstoja na trgu. Prevladujoče podjetje lahko takšno ostane, če je bolj učinkovito kot neprevladujoči, vendar manj učinkoviti konkurent.
Civilno procesno pravo je prisilno, razen kadar samo ne določa česa drugega. ZPP določa, katere vrste dokaznih sredstev („dokazov“) obstajajo. Teh je le 5 vrst (ogled, listine, priče, izvedenci in zaslišanje strank). Dokazna sredstva se izvršujejo na način, kot je določen v ZPP. Na ta pravila sta vezani tako stranki, kot tudi sodišče. Drugih dokaznih sredstev kot teh ni. Niti stranka, niti sodišče si jih ne more izmišljati po svoji prosti presoji. Izvrševanje dokazov se mora ravnati po pravilih, ki so določena v ZPP, saj je to pravo prisilno.
Izvedenec se sicer lahko postavi, če je potrebno iz obstoječih listin ugotoviti dejstva in za takšne ugotovitve sodišče nima potrebnega znanja. Pred tem pa mora biti listina predložena sodišču. Takšna je ureditev v ZPP. Zanjo obstajajo tehtni praktični razlogi, predvsem razmeroma majhna velikost in prenosljivost listin. Obstaja pa tudi bolj načelni razlog. S predložitvijo listin je nasprotni stranki sploh šele omogočena obramba. Dokazni predlog z vpogledom izvedenca v listine tožeče stranke je bil torej nedopusten.
Cenovno plenilstvo je zgolj oblika zlorabe prevladujočega položaja. Ali je prišlo do zlorabe prevladujočega položaja, je kot pri vseh generalnih klavzulah, stvar uporabe materialnega prava. Glede zlorabe prevladujočega položaja zaslišanje priče torej ni mogoče, saj gre za pravno normo, ki se ne dokazuje.
ZIZ člen 29. Pravilnik o obrazcih, vrstah izvršb in poteka avtomatiziranega izvršilnega postopka člen 19.
določitev obveznosti dolžnika v elektronskem predlogu za izvršbo - standardizirana vsebina predloga - aplikacija eizvršba
Nestandardiziran del besedila elektronskega predloga za izvršbo, ki ga predstavlja klasični predlog za izvršbo, natančneje opredeljuje vsebino elektronskega predloga za izvršbo.
ZIZ člen 62, 62/2. ZOdvt člen 16, tar. št. 3100, 3101.
nagrada za postopek na prvi stopnji - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - razveljavitev dovolitvenega dela - domneva umika tožbe
Nagrada za postopek po tar. št. 3100 (takšno stališče je zavzeto tudi v odločbi VSC I Cpg 241/2013 z dne 18. 9. 2013, na katero se sklicuje pritožnica, sodišče druge stopnje pa z njim soglaša) nastane s pravnomočnostjo sklepa, s katerim se sklep o izvršbi razveljavi v delu, v katerem je bila izvršba dovoljena, saj se že s tem trenutkom izvršilni postopek nadaljuje kot postopek z ugovorom zoper plačilni nalog, torej kot pravdni postopek. Pri tem ni odveč pripomniti, da (tudi) Opomba 3 (1) v tarifi ZodvT določa, da nagrada za postopek nastane že s prejemom pooblastila za vložitev tožbe ali druge vloge, s katero se postopek začne. Naravi postopka s predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine oziroma dejstvu, da je izvršilni postopek v primeru razveljavitve sklepa v izvršbi, izdanega na podlagi verodostojne listine v dovolitvenem delu, le predhodna faza pravdnega postopka, pa je prilagojena tudi odvetniška tarifa, saj je v tar. št. 3100 ZodvT med drugim določeno, da se nagrada za postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine všteje v nagrado za postopek na prvi stopnji, če le ta poteka kot nadaljevanje postopka izvršbe na podlagi verodostojne listine.
SZ-1 člen 25, 25/1, 49, 49/1. OZ člen 355, 355/1, 355/1-6.
upravnik – določitev upravnika – posel rednega upravljanja – aktivna legitimacija – rezervni sklad – spor majhne vrednosti
Določitev upravnika sodi med posle rednega upravljanja. Za tovrstne posle je potrebno soglasje solastnikov, ki imajo več kot polovico solastniških deležev.
Tožeča stranka v lastnem imenu ne more uveljavljati terjatev iz naslova stroškov rezervnega sklada, saj niti ni zatrjevala, da bi bilo takšno materialnopravno upravičenje nanjo preneseno.
preživninske terjatve – dogovor o drugačnem načinu izpolnitve preživninske obveznosti - vštevanje preplačil v bodoče preživninske terjatve – pobot terjatev – zavrnitev dokaza z zaslišanjem strank – pomanjkljiva trditvena podlaga
Vštevanje že opravljenih preplačil v (bodoče) preživninske terjatve bi predstavljalo pobot preživninskih terjatev, ki je po 5. točki 316. člena OZ izključen oz. nedopusten.
prevzem dolga - sodna poravnava - nadaljevanje izvršbe zoper novega dolžnika
Upoštevaje celotno besedilo sodne poravnave je povsem jasno, da je z njo tožeča stranka kot tretji, sedaj pritožnik, prevzel terjatev, ki jo je imela upnica do prvotnega dolžnika, vendar na pasivni strani, da je torej prevzel dolg prvotnega dolžnika do upnice.
Ob dejstvu, da je tožba iz spora o glavni stvari pravnomočno zavržena, je zakonit tudi izpodbijani stroškovni izrek sklepa. Ker v obravnavani zadevi ni podan dejanski stan iz 1. odstavka 154. člena ZPP, je zakonito odločeno, da trpi tožnik sam svoje stroške postopka.
ZPP člen 98, 98/1, 98/2, 98/4, 108, 108/5. ZDSS-1 člen 73, 73/1.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež - zavrženje tožbe - pooblastilo
Tožnikova pooblaščenka kljub pozivu sodišča, ni predložila niti pooblastila za vložitev tožbe niti dokončne odločbe, zoper katero je bila vložena tožba. Zato je tožba zakonito zavržena (5. odstavek 108. člena ZPP oziroma 4. odstavek 98. člena ZPP).
izvršilni naslov - sklep o izvršbi kot izvršilni naslov
Sklep o izvršbi je lahko izvršilni naslov le, kadar je izdan na podlagi verodostojne listine, in sicer v delu, s katerim je dolžniku naloženo, da poravna terjatev.
Iz spisovnih podatkov ne izhaja, da bi bil obdolženec na begu, naslov njegovega bivališča je znan, zgolj dejstvo, da se vabilu na zaslišanje ni odzval (kar je razumeti iz nestrinjanja preiskovalnega sodnika) pa ne pomeni, da se sme izdati sklep o preiskavi brez njegovega zaslišanja.
Zastavna pravica se lahko ustanovi tudi za zavarovanje bodoče ali pogojne terjatve (129. člen Stvarnopravnega zakonika - SPZ), pri čemer gre pri pogojnih denarnih terjatvah za neobstoječe terjatve, glede katerih še ni gotovo, ali bodo sploh nastale in je njihov nastanek vezan na izpolnitev odložnega pogoja. Po oceni pritožbenega sodišča je v obravnavani zadevi šlo prav za zavarovanje takšne bodoče (pogojne) denarne terjatve, ki bo nastala, če kupec v določenem roku prodajalcu ne bo izročil v last in posest dogovorjenih poslovnih prostorov.
Hipoteka je kot vrsta zastavne pravice akcesorna oz. postranska pravica, kar pomeni, da je v svojem nastanku in obstoju odvisna od zavarovane terjatve. V konkretnem primeru je bila z notarsko hipoteko zavarovana navidezna terjatev, zato tudi sporna notarska hipoteka ne more imeti nobenega učinka med pogodbenimi strankami.