nadomestilo za invalidnost - ustavitev izplačevanja - preplačilo
Z odločbo je tožena stranka odločila, da se ustavi izplačevanje nadomestila za invalidnost z določenim dnem. Ta odločba je postala pravnomočna. Posledice te odločbe so, da tožnik v vtoževanem obdobju ni bil upravičen do izplačila nadomestila za invalidnost. Zato je tožena stranka z izpodbijanima odločbama tožniku utemeljeno naložila vrnitev neutemeljeno izplačanega zneska.
izločitev dokazov – zakonitost hišne preiskave – subjekt pravice do navzočnosti pri hišni preiskavi – lastnik nepremičnine – uporabnik prostora – obstoj utemeljenih razlogov za sum – naznanitev kaznivega dejanja z anonimno prijavo
Kot uporabo prostora je treba razumeti tudi uporabe za druge namene ne zgolj za namene stanovanja, pri čemer tudi ni nujno, da bi za takšno uporabo uporabnik imel sklenjeno najemno pogodbo z lastnikom nepremičnine.
Tožnik se ni žaljivo in grobo obnašal do uporabnika železniških storitev in ni storil kršitve po 17. alineji 2. odstavka 5. člena Pravilnika o odgovornosti delavcev za kršitve pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja, za katero mu je bila izrečena denarna kazen v višini 5 % njegove bruto plače za dobo enega meseca. Ker tožnik očitane kršitve ni storil, je sodišče prve stopnje utemeljeno razveljavilo izpodbijani sklep o disciplinski odgovornosti tožnika.
ZDR člen 90a, 109, 131, 131/1, 166, 166/1. ZPSV člen 3, 3/5.
regres za letni dopust - davki - prispevki
V zvezi z regresi za letni dopust tožena stranka ni predložila listin o obračunu oziroma drugih potrdil, iz katerih bi bilo razvidno, da je tožnica prejela zneske regresa za letni dopust, oziroma da so ji bili zneski izplačani. Zato sklicevanje na domnevno drugačne izpovedi prič oziroma drugačno dokazno oceno ni utemeljeno. Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da tožena stranka ni dokazala, da bi tožnici izplačala regres za sporno obdobje.
Tožnica ni sprejela ponudbe za sklenitve pogodbe o zaposlitvi pri drugem delodajalcu. Kljub temu je sodišče prve stopnje tožnici utemeljeno prisodilo znesek odpravnine. Tožnica ponujene pogodbe o zaposlitvi, tudi če je bila za ustrezno delo, ni bila dolžna skleniti, zato niso izpolnjeni pogoji iz 90.a člena ZDR, da bi se štelo, da tožena stranka ni dolžna tožnici izplačati odpravnine.
osebni stečaj - insolventnost - osebne okoliščine - prezadolženost
Zgolj na podlagi ocene, da je dolžnica glede na starost lažje zaposljiva, s čemer bo v prihodnjih letih lahko pridobila redni dohodek, še ni mogoče izključiti prezadolženosti dolžnice kot predpostavke za začetek postopka osebnega stečaja.
ZDR-1 člen 33, 33/1, 110, 110/1, 110/1-2. KPDTS člen 20, 20/3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - obveznost opravljanja dela
Tožnik je bil izrecno opozorjen, da mora na delo prihajati tudi ob sobotah, pa tega ni storil, češ da mu ni treba in da tako pravi tudi njegov odvetnik, zato je takšno ravnanje tožnika možno opredeliti le kot naklepno.
Tožnik je v spornem času neopravičeno izostal z dela. S tem je huje kršil obveznosti iz delovnega razmerja, zato je obstajal utemeljen razlog po 2. alineji 1. odstavka 110. člena ZDR za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Kolektivna pogodba za dejavnost trgovine Slovenije (KPDTS) v 3. odstavku 20. člena, ki se nanaša na izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, določa, da se šteje, da je delavec huje kršil obveznosti iz delovnega razmerja, če je neopravičeno odsoten z dela več kot tri dni. Ta določba pomeni zgolj to, da so se stranke kolektivne pogodbe dogovorile, da se bo štelo, da je delavec huje kršil obveznosti, če z dela izostane več kot tri dni. Takšna določba pa ne preprečuje delodajalcu, da bi v okviru določbe 2. alineje 110. člena ZDR-1 ocenil, ali tudi dvodnevna neopravičena odsotnost z dela pomeni hujšo kršitev obveznosti iz delovnega razmerja.
delna invalidska pokojnina - invalid III. kategorije
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da do tožnikove vrnitve nazaj na delo k delodajalcu še ni prišlo, saj po tožnikovih navedbah, postopek v delovnem sporu zaradi nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti s tem v zvezi še ni končan. Pravica tožnika do izplačila delne invalidske pokojnine je neposredno odvisna od izida individualnega delovnega spora, v zvezi z zahtevano reintegracijo na ustrezno delovno mesto. V obravnavanem primeru pa je že s pravnomočno sodbo v delovnem sporu ugotovljena nezkonitost odpovedi in da tožniku delovno razmerje ni prenehalo po njegovi volji ali krivdi. Ker toženec novo nastalih okoliščin pri odmeri delne invalidske pokojnine ni upošteval, bo na podlagi razpoložljivih in naknadno pridobljenih podatkov po zaključenem delovnem sporu delno invalidsko pokojnino za tožnika ponovno odmeril oziroma odločil o izplačevanju delne invalidske pokojnine.
prenehanje delovnega razmerja - odjava iz obveznih socialnih zavarovanj - uveljavljanje pravic iz delovnega razmerja - rok za sodno varstvo
Tožnica je s toženo stranko sklenila pogodbo o zaposlitvi za določen čas. Tožena stranka je tožnico odjavila iz obveznih socialnih zavarovanj pred potekom časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi. Sodišče prve stopnje je zavzelo pravilno stališče, da odjava iz obveznega zavarovanja pomeni drug način prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi in da je pogodba o zaposlitvi veljala do odjave iz obveznega zavarovanja in ne za celotno obdobje, za katero je bila sklenjena, zato ji pravice iz pogodbe o zaposlitvi oz. delovnega razmerja pripadajo le za čas veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, ne pa tudi po tem datumu. Tožnica bi lahko nadomestilo plače za obdobje po odjavi iz zavarovanja in druge terjatve iz delovnega razmerja uspešno uveljavljala le, če bi pravočasno, v 30 dneh, odkar je zvedela za prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi oziroma za odjavo iz zavarovanja, uveljavljala sodno varstvo zaradi ugotovitve nezakonitosti prenehanja pogodbe o zaposlitvi. Ker sodnega varstva zaradi nezakonitega prenehanja pogodbe o zaposlitvi tožnica ni pravočasno uveljavljala, ni upravičena do nobenih pravic iz delovnega razmerja za čas po odjavi iz zavarovanja oziroma po prenehanju pogodbe o zaposlitvi (zaradi odjave).
povrnitev nepremoženjske škode - pravična denarna odškodnina - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
Sodišče prisodi pravično denarno odškodnino za psihične bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti le v primeru, če se ugotovi trajno zmanjšanje življenjskih aktivnosti.
ZDR člen 110, 110/1, 110/1-8. ZPP člen 286, 286/4, 337, 337/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičen izostanek z dela - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - pritožbene novote
V prvem odstavku 337. člena ZPP je določeno, da sme pritožnik v pritožbi navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze le, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti do prvega naroka za glavno obravnavo oziroma do konca glavne obravnave, če so izpolnjeni pogoji iz četrtega odstavka 286. člena istega zakona. Pritožnik, ki navaja novote, mora ne le zatrjevati, da jih brez svoje krivde ni mogel pravočasno navesti, ampak mora navedeno tudi izkazati. Ker tožnica v pritožbi ni podala trditev in predlagala dokazov, da se na sodbo (s katero je bilo ugotovljeno, da je bila v spornem času začasno nezmožna za delo) brez svoje krivde ni mogla pravočasno sklicevati in je predložiti naslovnemu sodišču, pritožbeno sodišče novote ni smelo upoštevati.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 48 - 52. ZNP člen 36, 36/1.
predujem za stroške sodnega izvedenca - določitev višine predujma
Pri določitvi višine predujma za izvedenca - cenilca je potrebno izhajati iz merili za določitev nagrade, ki jo opredeljuje Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih
sodni rok - podaljšanje sodnega roka - opravičeni razlogi
Sodišče lahko po določbi drugega odstavka 110. člena ZPP sodni rok podaljša, vendar le iz opravičenih razlogov, trditveno breme, da gre za opravičene razloge, pa je na strani stranke, ki prosi za podaljšanje roka.
ZJU člen 27, 27/1, 54, 68, 68/1, 68/1-8, 68/2, 68/3. ZDR-1 člen 56.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - zakoniti razlog
ZJU v 68. členu določa primere sklenitve delovnega razmerja za določen čas (prvi odstavek). V drugih primerih sklenitve delovnega razmerja se ne glede na določbe zakona, ki ureja delovna razmerja, pogodba o zaposlitvi ne more skleniti za določen čas (drugi odstavek). Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da sta bili pogodbi o zaposlitvi za določen čas med tožnikom in tožencem z dne 29. 7. 2011 in z dne 27. 6. 2013 sklenjeni nezakonito, ker razlog, ki je bil naveden kot razlog za sklenitev pogodb o zaposlitvi za določen čas, ob sklenitvi ni obstajal. ZJU za primer nezakonito sklenjenih pogodb o zaposlitvi za določen čas zaradi kršitev z zakonom predvidenih primerov sklenitve pogodbe o zaposlitvi za določen čas določa iste posledice, kot jih predvideva ZDR-1. V primeru sklenitve pogodbe o zaposlitvi za določen čas v nasprotju s 1. odstavkom 68. člena ZJU se tako šteje, da je javni uslužbenec (oziroma delavec) sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas (56. člen ZDR-1). Zato je tožbeni zahtevek za transformacijo pogodbe o zaposlitvi iz določenega v nedoločen čas utemeljen.
Obsojenec v pritožbi ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da je bilo o identičnem predlogu že pravnomočno odločeno s sklepom z dne 20.8.2014, zato že zaradi tega s pritožbo ne more uspeti. Pa tudi sicer je njegovo stališče, da sodišče prve stopnje ni imelo podlage za ocenjevanje ali so podani pogoji za izrek enotne kazni po 55. členu KZ-1, napačno. Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožbeni trditvi, da gre v primeru obnove kazenskega postopka za uporabo določbe iz 1. točke prvega odstavka 407. člena ZKP, vendar to ne pomeni, da je sodišče prve stopnje ni uporabilo, saj ta določba napotuje na uporabo določbe o odmeri enotne kazni za dejanje v steku, to pa je ravno 55. člen KZ-1.
Iz spisovnih podatkov ne izhaja, da bi bil obdolženec na begu, naslov njegovega bivališča je znan, zgolj dejstvo, da se vabilu na zaslišanje ni odzval (kar je razumeti iz nestrinjanja preiskovalnega sodnika) pa ne pomeni, da se sme izdati sklep o preiskavi brez njegovega zaslišanja.
skrajšani postopek - preizkus obtožnega predloga - zavrženje obtožnega predloga - dejanje majhnega pomena - neznatna nevarnost dejanja - nesorazmernost dejanja s posledicami, ki bi jih povzročil kazenski pregon
Državna tožilka utemeljeno navaja, da se obdolžencu očita nadaljevano kaznivo dejanje, ki je sestavljeno iz treh izvršitvenih dejanj tako imenovane male tatvine, ko naj bi obdolženec na bencinskih servisih družbe P. trikrat natočil gorivo, nato pa se odpeljal, ne da bi gorivo plačal. Že to dejanje kaže, da ni šlo za osamljen primer, temveč ponavljajoče se ravnanje, storjeno iz koristoljubnosti, zaradi česar že iz tega razloga ni moč trditi, da je teža dejanja neznatna.
Sodišče se je sklicevalo na določbo 771. člena OZ, po kateri mora dati prevzemnik naročila o opravljenem naročilu račun in naročitelju brez zavlačevanja izročiti vse, kar je prejel iz opravljanja zaupanih poslov, ne glede na to, ali je tisto, kar je prejel za naročitelja, temu kdo dolgoval, ali ni. Zakon torej že ureja situacijo, do kakršne je prišlo v obravnavani zadevi, in daje prednost notranjemu razmerju med naročiteljem in prevzemnikom naročila pred razmerjem med prevzemnikom naročila in tretjimi osebami. To je logično, saj prevzemnik naročila ves čas nastopa v imenu in za račun naročitelja. Tožena stranka je torej ravnala v skladu z zakonom in ji protipravnega ravnanja ali zlorabe pravic, ker je prejeta sredstva prenakazala svojemu naročitelju, namesto da bi jih vrnila tožeči stranki, ni mogoče očitati.