sodni rok - podaljšanje sodnega roka - opravičeni razlogi
Sodišče lahko po določbi drugega odstavka 110. člena ZPP sodni rok podaljša, vendar le iz opravičenih razlogov, trditveno breme, da gre za opravičene razloge, pa je na strani stranke, ki prosi za podaljšanje roka.
ZJU člen 24, 24/3, 25, 25/1, 25/2. ZDSS-1 člen 42, 42/1, 42/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - javni uslužbenec - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe
V tožbi postavljeni tožbeni zahtevek, s katerim je tožnica zahtevala ugotovitev nezakonitosti in razveljavitev sklepa tožene stranke o podani izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ob jasnih trditvah o nezakonitosti podane izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi in ob predložitvi obeh sklepov, zadostuje za vsebinsko obravnavo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Nasprotno stališče, da izostanek pravočasno postavljenega izrecnega tožbenega zahtevka, s katerim se izpodbija tudi sklep komisije za pritožbe, onemogoča vsebinsko presojo zakonitosti podane odpovedi pogodbe o zaposlitvi, bi v preveliki meri poseglo v tožničino pravico do sodnega varstva iz 23. člena URS. Zato je zmotno stališče sodišča prve stopnje, da je potrebno postavljene tožbene zahtevke zavrniti že iz razloga, ker tožnica ni pravočasno uveljavljala tudi razveljavitve sklepa komisije za pritožbe. Posledično je zmotno tudi stališče, da je potrebno tožbo v delu tožbenega zahtevka, s katerim zahteva razveljavitev sklepa komisije za pritožbe, zavreči, ker je bil tožbeni zahtevek postavljen prepozno.
ustavitev postopka – plačilo sodne takse – zavezanec za plačilo
V primeru, če morata dve ali več oseb skupaj plačati takso, je njihova obveznost nerazdelna, kar pomeni le, da lahko sodišče obračuna takso vsakemu izmed tožnikov.
ZPP člen 328, 328/1, 332. ZFPPIPP člen 56, 69, 69/3, 126.
popravni sklep - ID znak - pravni interes - stečajni upravitelj - stranka postopka - organ stečajnega postopka
Ker je v zakonu večkrat predvideno, da je predlog stečajnega upravitelja sestavni del izreka sklepa, ni ovire, da se pomota v številki, ki je v sklepu sodišča prve stopnje, oprtem na predlog stečajnega upravitelja, le ponovljena, s popravnim sklepom ne bi odpravila.
zamudna sodba - pogodba o zaposlitvi za določen čas - prenehanje pogodbe o zaposlitvi s sporazumom - dolžnost izpolnitve obveznosti
Pravdni stranki sta sklenili sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi. S tem sporazumom se je tožena stranka zavezala, da bo tožnici poravnala vse zapadle in neporavnane obveznosti iz delovnega razmerja (odškodnino za neizkoriščeni letni dopust, sorazmerni del regresa za letni dopust in neizplačan del plačila za delo). Ker tožena stranka ni poravnala obveznosti iz sklenjenega sporazuma, je sodišče prve stopnje tožbenemu zahtevku iz tega naslova utemeljeno ugodilo.
ZDR člen 110, 110/1, 110/1-8. ZPP člen 286, 286/4, 337, 337/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičen izostanek z dela - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - pritožbene novote
V prvem odstavku 337. člena ZPP je določeno, da sme pritožnik v pritožbi navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze le, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti do prvega naroka za glavno obravnavo oziroma do konca glavne obravnave, če so izpolnjeni pogoji iz četrtega odstavka 286. člena istega zakona. Pritožnik, ki navaja novote, mora ne le zatrjevati, da jih brez svoje krivde ni mogel pravočasno navesti, ampak mora navedeno tudi izkazati. Ker tožnica v pritožbi ni podala trditev in predlagala dokazov, da se na sodbo (s katero je bilo ugotovljeno, da je bila v spornem času začasno nezmožna za delo) brez svoje krivde ni mogla pravočasno sklicevati in je predložiti naslovnemu sodišču, pritožbeno sodišče novote ni smelo upoštevati.
poplačilo upnikov - prednost pri poplačilu - stroški nepremičninske izvršbe - vrstni red poplačila - prednost pri poplačilu
Določbe prvega odstavka 197. člena ZIZ ni mogoče razlagati tako, da imajo vsi izvršilni stroški vseh upnikov avtomatično prednost pri poplačilu, pač pa v to kategorijo prednostnega poplačila sodijo le tisti stroški, ki so bili potrebni za opravo konkretne nepremičninske izvršbe.
nadomestilo za invalidnost - ustavitev izplačevanja - preplačilo
Z odločbo je tožena stranka odločila, da se ustavi izplačevanje nadomestila za invalidnost z določenim dnem. Ta odločba je postala pravnomočna. Posledice te odločbe so, da tožnik v vtoževanem obdobju ni bil upravičen do izplačila nadomestila za invalidnost. Zato je tožena stranka z izpodbijanima odločbama tožniku utemeljeno naložila vrnitev neutemeljeno izplačanega zneska.
OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO
VSL0081008
ZPP člen 212, 338, 338/2, 339, 339/2-10, 451, 453.
terjatve upravnikov – aktivna legitimacija – trditveno breme – nadomeščanje pomanjkljivih trditev z dokazi – spor majhne vrednosti – izvedba naroka
Tožeča stranka nosi trdiveno in dokazno breme v zvezi z utemeljenostjo zahtevka, in če te trditve izostanejo, ni mogoče očitati toženi stranki, da so bile njene ugovorne navedbe pavšalne.
Pridobitev aktivne legitimacije bi tožeča stranka lahko zatrjevala na temelju pogodbe o upravljanju, s katero bi etažni lastniki nanjo prenesli svoja materialnopravna upravičenja, vendar tožeča stranka - kljub temu, da je omenjala pogodbo o upravljanju - tega ni zatrjevala. Če etažni lastniki nanjo niso prenesli materialnopravnih upravičenj, je tožeča stranka kot upravnik aktivno legitimirana le, če je stroške založila iz lastnih sredstev, vendar tožeča stranka tudi tega ni zatrjevala
Pri tožniku zdravljenje še ni zaključeno, zato pri njem še ni podana invalidnost. Ker v spornem obdobju pogoji za priznanje pravice niso bili izpolnjeni, saj pri tožniku do izdaje izpodbijane dokončne odločbe še ni bila podana invalidnost, tožbeni zahtevek na razvrstitev tožnika v I. kategorijo invalidnosti, s priznanjem pravice do invalidske pokojnine, ni utemeljen.
Na podlagi prvega odstavka 35. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) lahko skupno neposredno višje sodišče določi za postopek drugo stvarno krajevno pristojno sodišče na svojem območju, če je očitno, da se bo tako lažje izvedel postopek, ali če so zato drugi tehtni razlogi. Obdolženec je izkazal, da ima zdravstvene težave, saj je sodišče prve stopnje zaradi teh že dvakrat preložilo narok za glavno obravnavo. Da obdolženec na glavno obravnavo ne more pristopiti tudi zato, ker je tako slabega premoženjskega stanja, da nima denarja niti za plačilo vozovnice za javni prevoz, ima podporo v obdolženčevih osebnih podatkih, kot ti izhajajo iz spisa in njegove vloge. Glede na navedeno in dejstva, da imajo obdolženec, oškodovanec in priča, ki jo je obdolženec predlagal, da se jo zasliši, prebivališče oziroma sedež na območju Okrajnega sodišča v Piranu, je podan tehtni razlog, da se postopek izpelje pred Okrajnim sodiščem v Piranu, ki je tudi sicer krajevno pristojno za sojenje.
Glede na vnaprejšnji dogovor o cesiji v Sporazumu navedenih terjatev v povezavi s plačilom blaga, ki ga je tožena stranka dobavila tožeči stranki za potrebe realizacije pogodbe, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da se čista vrednost premoženja stečajnega dolžnika zaradi izvedenih plačil ni zmanjšala, saj so se na drugi strani zmanjšale obveznosti stečajnega dolžnika do tožene stranke, nastale zaradi kasnejše dobave blaga.
SOCIALNO VARSTVO - IZVRŠILNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS0013935
ZDSS-1 člen 43, 43/2, 70. ZIZ člen 270, 270/1, 270/2, 270/3.
izredna denarna socialna pomoč - začasna odredba - zavarovanje denarne terjatve - verjetno izkazana terjatev
Izredna denarna socialna pomoč kot posebna oblika denarne socialne pomoči se lahko dodeli, če se ugotovi, da se je samska oseba iz razlogov, na katere ni mogla ali ne more vplivati, znašla v položaju materialne ogroženosti, oz. če izkazuje izredne stroške, ki so vezani na preživetje, ki jih z lastnimi dohodki ne more pokriti. Pri tem je potrebno izhajati iz tega, da je oseba upravičena do izredne denarne socialne pomoči le za namene, ki so različni od namena redne denarne socialne pomoči, torej, kadar se samska oseba znajde v materialni stiski oz. ima izredne stroške, ki so vezani na preživetje in jih zaradi svojih nizkih dohodkov ne more odpraviti, na nastanek le-teh pa ni mogla vplivati. Tožnik sam navaja, da izredno denarno socialno pomoč potrebuje zaradi plačila tekočih stroškov elektrike, kurjave, komunale, torej za pokrivanje tistih stroškov, za katere namen mu je bila dodeljena redna denarna socialna pomoč. Zato pritožbeno sodišče soglaša s stališčem sodišča prve stopnje, da tožnik obstoja svoje terjatve, ki jo uveljavlja v tem socialnem sporu, ni verjetno izkazal.
Tožnik se ni žaljivo in grobo obnašal do uporabnika železniških storitev in ni storil kršitve po 17. alineji 2. odstavka 5. člena Pravilnika o odgovornosti delavcev za kršitve pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja, za katero mu je bila izrečena denarna kazen v višini 5 % njegove bruto plače za dobo enega meseca. Ker tožnik očitane kršitve ni storil, je sodišče prve stopnje utemeljeno razveljavilo izpodbijani sklep o disciplinski odgovornosti tožnika.
prenehanje delovnega razmerja - odjava iz obveznih socialnih zavarovanj - uveljavljanje pravic iz delovnega razmerja - rok za sodno varstvo
Tožnica je s toženo stranko sklenila pogodbo o zaposlitvi za določen čas. Tožena stranka je tožnico odjavila iz obveznih socialnih zavarovanj pred potekom časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi. Sodišče prve stopnje je zavzelo pravilno stališče, da odjava iz obveznega zavarovanja pomeni drug način prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi in da je pogodba o zaposlitvi veljala do odjave iz obveznega zavarovanja in ne za celotno obdobje, za katero je bila sklenjena, zato ji pravice iz pogodbe o zaposlitvi oz. delovnega razmerja pripadajo le za čas veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, ne pa tudi po tem datumu. Tožnica bi lahko nadomestilo plače za obdobje po odjavi iz zavarovanja in druge terjatve iz delovnega razmerja uspešno uveljavljala le, če bi pravočasno, v 30 dneh, odkar je zvedela za prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi oziroma za odjavo iz zavarovanja, uveljavljala sodno varstvo zaradi ugotovitve nezakonitosti prenehanja pogodbe o zaposlitvi. Ker sodnega varstva zaradi nezakonitega prenehanja pogodbe o zaposlitvi tožnica ni pravočasno uveljavljala, ni upravičena do nobenih pravic iz delovnega razmerja za čas po odjavi iz zavarovanja oziroma po prenehanju pogodbe o zaposlitvi (zaradi odjave).
delna invalidska pokojnina - invalid III. kategorije
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da do tožnikove vrnitve nazaj na delo k delodajalcu še ni prišlo, saj po tožnikovih navedbah, postopek v delovnem sporu zaradi nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti s tem v zvezi še ni končan. Pravica tožnika do izplačila delne invalidske pokojnine je neposredno odvisna od izida individualnega delovnega spora, v zvezi z zahtevano reintegracijo na ustrezno delovno mesto. V obravnavanem primeru pa je že s pravnomočno sodbo v delovnem sporu ugotovljena nezkonitost odpovedi in da tožniku delovno razmerje ni prenehalo po njegovi volji ali krivdi. Ker toženec novo nastalih okoliščin pri odmeri delne invalidske pokojnine ni upošteval, bo na podlagi razpoložljivih in naknadno pridobljenih podatkov po zaključenem delovnem sporu delno invalidsko pokojnino za tožnika ponovno odmeril oziroma odločil o izplačevanju delne invalidske pokojnine.
osebni stečaj - insolventnost - osebne okoliščine - prezadolženost
Zgolj na podlagi ocene, da je dolžnica glede na starost lažje zaposljiva, s čemer bo v prihodnjih letih lahko pridobila redni dohodek, še ni mogoče izključiti prezadolženosti dolžnice kot predpostavke za začetek postopka osebnega stečaja.
ZDR-1 člen 33, 33/1, 110, 110/1, 110/1-2. KPDTS člen 20, 20/3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - obveznost opravljanja dela
Tožnik je bil izrecno opozorjen, da mora na delo prihajati tudi ob sobotah, pa tega ni storil, češ da mu ni treba in da tako pravi tudi njegov odvetnik, zato je takšno ravnanje tožnika možno opredeliti le kot naklepno.
Tožnik je v spornem času neopravičeno izostal z dela. S tem je huje kršil obveznosti iz delovnega razmerja, zato je obstajal utemeljen razlog po 2. alineji 1. odstavka 110. člena ZDR za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Kolektivna pogodba za dejavnost trgovine Slovenije (KPDTS) v 3. odstavku 20. člena, ki se nanaša na izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, določa, da se šteje, da je delavec huje kršil obveznosti iz delovnega razmerja, če je neopravičeno odsoten z dela več kot tri dni. Ta določba pomeni zgolj to, da so se stranke kolektivne pogodbe dogovorile, da se bo štelo, da je delavec huje kršil obveznosti, če z dela izostane več kot tri dni. Takšna določba pa ne preprečuje delodajalcu, da bi v okviru določbe 2. alineje 110. člena ZDR-1 ocenil, ali tudi dvodnevna neopravičena odsotnost z dela pomeni hujšo kršitev obveznosti iz delovnega razmerja.
ZDR člen 90a, 109, 131, 131/1, 166, 166/1. ZPSV člen 3, 3/5.
regres za letni dopust - davki - prispevki
V zvezi z regresi za letni dopust tožena stranka ni predložila listin o obračunu oziroma drugih potrdil, iz katerih bi bilo razvidno, da je tožnica prejela zneske regresa za letni dopust, oziroma da so ji bili zneski izplačani. Zato sklicevanje na domnevno drugačne izpovedi prič oziroma drugačno dokazno oceno ni utemeljeno. Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da tožena stranka ni dokazala, da bi tožnici izplačala regres za sporno obdobje.
Tožnica ni sprejela ponudbe za sklenitve pogodbe o zaposlitvi pri drugem delodajalcu. Kljub temu je sodišče prve stopnje tožnici utemeljeno prisodilo znesek odpravnine. Tožnica ponujene pogodbe o zaposlitvi, tudi če je bila za ustrezno delo, ni bila dolžna skleniti, zato niso izpolnjeni pogoji iz 90.a člena ZDR, da bi se štelo, da tožena stranka ni dolžna tožnici izplačati odpravnine.