ZDR-1 člen 33, 33/1, 110, 110/1, 110/1-2. KPDTS člen 20, 20/3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - obveznost opravljanja dela
Tožnik je bil izrecno opozorjen, da mora na delo prihajati tudi ob sobotah, pa tega ni storil, češ da mu ni treba in da tako pravi tudi njegov odvetnik, zato je takšno ravnanje tožnika možno opredeliti le kot naklepno.
Tožnik je v spornem času neopravičeno izostal z dela. S tem je huje kršil obveznosti iz delovnega razmerja, zato je obstajal utemeljen razlog po 2. alineji 1. odstavka 110. člena ZDR za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Kolektivna pogodba za dejavnost trgovine Slovenije (KPDTS) v 3. odstavku 20. člena, ki se nanaša na izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, določa, da se šteje, da je delavec huje kršil obveznosti iz delovnega razmerja, če je neopravičeno odsoten z dela več kot tri dni. Ta določba pomeni zgolj to, da so se stranke kolektivne pogodbe dogovorile, da se bo štelo, da je delavec huje kršil obveznosti, če z dela izostane več kot tri dni. Takšna določba pa ne preprečuje delodajalcu, da bi v okviru določbe 2. alineje 110. člena ZDR-1 ocenil, ali tudi dvodnevna neopravičena odsotnost z dela pomeni hujšo kršitev obveznosti iz delovnega razmerja.
ZDR člen 90a, 109, 131, 131/1, 166, 166/1. ZPSV člen 3, 3/5.
regres za letni dopust - davki - prispevki
V zvezi z regresi za letni dopust tožena stranka ni predložila listin o obračunu oziroma drugih potrdil, iz katerih bi bilo razvidno, da je tožnica prejela zneske regresa za letni dopust, oziroma da so ji bili zneski izplačani. Zato sklicevanje na domnevno drugačne izpovedi prič oziroma drugačno dokazno oceno ni utemeljeno. Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da tožena stranka ni dokazala, da bi tožnici izplačala regres za sporno obdobje.
Tožnica ni sprejela ponudbe za sklenitve pogodbe o zaposlitvi pri drugem delodajalcu. Kljub temu je sodišče prve stopnje tožnici utemeljeno prisodilo znesek odpravnine. Tožnica ponujene pogodbe o zaposlitvi, tudi če je bila za ustrezno delo, ni bila dolžna skleniti, zato niso izpolnjeni pogoji iz 90.a člena ZDR, da bi se štelo, da tožena stranka ni dolžna tožnici izplačati odpravnine.
pozneje najdeno premoženje - dedovanje denacionaliziranega premoženja - dedovanje dodatnega denacionaliziranega premoženja - dodatni sklep o dedovanju
Če izda sklep o dedovanju premoženja, ki ga je zapustnik pridobil na podlagi odločbe o denacionalizaciji, kasneje pa upravni organ zapustniku vrne še del tega premoženja, sodišče ne razpiše nove zapuščinske obravnave.
ZPP člen 76, 339, 339/2, 339/2-11. OZ člen 134, 179.
pravica do dobrega imena in časti – objektivna žaljivost – pravno relevantna prizadetost – odškodnina za duševne bolečine zaradi kršitve osebnostnih pravic – pravilna označba tožene stranke – pravdni zahtevek
Ko je pravdni zahtevek po vsebini opredeljen preširoko in presplošno (med drugim vsebuje časovno neomejeno prepoved), predstavlja prehud poseg v toženčevo svobodo izražanja.
Za prisojo odškodnine zaradi kršitve osebnostnih pravic ne zadostuje obstoj nedopustnega posega, ampak mora biti ugotovljena tudi posledično pravno upoštevna prizadetost.
zapuščina brez dediča - bona vacantia - izročitev zapuščine brez dedičev - obstoj zapuščine - kaducitetni upravičenec - prehod zapuščine na kaducitetnega upravičenca
Čeprav po mnenju teorije tudi na kaducitenega upravičenca zapuščina preide s trenutkom smrti, kljub temu, da ne gre za dedovanje, je treba pred sklepom o izročitvi tega premoženja v smislu navedenega določila 219. člena ZD zanesljivo ugotoviti, ali in kje obstaja (v trenutku odločanja).
kolektivni delovni spor - zavrženje predloga - vsebina predloga
Predlagatelj je predlagal, da je nasprotna udeleženka dolžna za čas določenega dne dalje svojim delavcem (članom predlagatelja), katerih delovni čas je neenakomerno razporejen in so na praznik ali drug dela prosti dan prosti svojih obveznosti, pri obračunu tedenske in mesečne delovne obveznosti upoštevati 8 delovnih ur za vsak dan praznika ali drugega dela prostega dni v posameznem mesecu, četudi so z razporedom delovnega časa ta dan prosti. Predlagatelj svojega predloga ni oblikoval tako, kot je to določeno v 53. členu ZDSS-1 (ni predlagal ugotovitve neskladnosti splošnega akta z zakonom oziroma s kolektivno pogodbo). Zato je njegov predlog z izpodbijanim sklepom zakonito zavržen.
Ugovor zastaranja je materialnopravni ugovor, ki ga stranke lahko vložijo do konca postopka na prvi stopnji, vendar pa je treba pri njegovi obravnavi izhajati iz njihovih pravočasnih trditev o dejstvih.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neopravičen izostanek z dela - obveščanje delodajalca - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Sodišče prve stopnje je zmotno štelo, da je razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 3. alineji prvega odstavka 111. člena podan, ker je tožeča stranka predstojnico prosila le za koriščenje letnega dopusta, v vlogah pa ni zatrjevala, da je o odsotnosti obvestila toženo stranko, temveč je le zatrjevala, da je nesposobna za delo. Tožeči stranki, ki je že daljše časovno obdobje odsotna z dela zaradi psihiatričnih težav, ni mogoče očitati, da delodajalca ni obvestila o razlogih svoje odsotnosti. Tožeča stranka je četrti dan odsotnosti poklicala svojo predpostavljeno, poklicala tajnico predstojnice in nato še predstojnico, in zatrjevala, da ni sposobna za delo, kaj ji sploh pošiljajo telegram in jo pozivajo na delo, ter zahtevala koriščenje letnega dopusta, kar pomeni, da je delodajalca obvestila, zakaj je ne bo na delo. Razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 3. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR, ki se očita tožeči stranki, tako ni podan.
Tožeča stranka se po zaključenem bolniškem staležu kljub pozivu delodajalca na delo ni zglasila, čeprav je vedela, da nima opravičene odsotnosti z dela. Prisotnost na delu je del poglavitne delavčeve dolžnosti opravljanja dela. V kolikor delavec na delo ne prihaja, čeprav za to nima opravičljivega razloga, to predstavlja hujšo kršitev pogodbenih obveznosti in obveznosti iz delovnega razmerja v skladu z 2. alinejo prvega odstavka 111. člena ZDR. Ker tožeči stranki tudi naknadno odsotnost z dela zaradi bolezni ni bila priznana, je podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076361
ZASP člen 146, 146/1, 146/1-1, 153, 153/1, 168, 168/3, 168/4. ZPP člen 318.
zamudna sodba – sprememba sodne prakse – plačilo nadomestila pri javni priobčitvi fonogramov – civilna kazen – preventivni namen civilne kazni – dejavnost kolektivne organizacije – izterjevanje plačila nadomestil – stroški terenskega poročanja
Toženca sta pri opravljanju svoje dejavnosti javno priobčevala fonograme in s tožnico nista sklenila pogodbe o javni priobčitvi fonogramov. Pravilno je zato materialnopravno izhodišče o uporabi Tarife zavoda IPF za javno priobčitev fonogramov iz leta 2005.
Prvi odstavek 153. člena ZASP določa, da mora kolektivna organizacija prihodek iz svoje dejavnosti nameniti tudi za pokrivanje stroškov poslovanja, ki pa vključujejo tudi stroške odkrivanja kršiteljev avtorske pravice, saj je zakonska dolžnost kolektivnih organizacij tudi izterjevanje plačila nadomestil in avtorskih honorarjev (6. točka 1. odstavka 146. člena ZASP).
lastninska pravica – pridobitev lastninske pravice na podlagi pravnega posla – zemljiškoknjižno dovolilo
Nepremičnina mora biti v zemljiškoknjižnem dovolilu označena z zemljiškoknjižnimi podatki. Vsebina zemljiškoknjižnega dovolila mora biti usklajena s predmetom zavezovalnega pravnega posla. Predmet dovolila mora biti identičen v obeh pravnih poslih.
motenje posesti – več posestnikov – motilno ravnanje – motenje soposesti – odklop električne energije – ugovor pasivne legitimacije – motenje temelječe na zakonu – začasna odredba – neupoštevanje začasne odredbe – denarna kazen
Toženka je pasivno legitimirana, kljub temu, da je odklop izvedlo elektro podjetje, saj lahko le ona omogoči (oziroma onemogoči) tožniku ponovno priklop na javno elektro omrežje. Njeno ravnanje oziroma opustitve (kot solastnica je preprečila ponovno priključitev tožnikovega stanovanja na električno omrežje ter preuredila hišno električno napeljavo tako, da je prekinila dotok električne energije v to stanovanje) predstavljajo motilno dejanje, saj je v tem sklopu dejanj oziroma opustitev prišlo do samovoljnega spreminjanja oziroma oviranja dotedanjega izvrševanja soposesti.
ZAVAROVALNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082951
ZPP člen 355.
mesečna renta – delo na črno – davčne obveznosti – izrek sodbe – odbitna franšiza
Pri dodatnem zaslužku na črno je treba upoštevati davčne obveznosti na ta zaslužek in s tem ta zaslužek ustrezno znižati.
Čeprav v izreku izpodbijane sodbe v zapisanem znesku zavarovalne vsote pri drugi toženki ni upoštevana odbitna franšiza, je višina zavarovalne vsote s podanimi podatki določljiva (10 % odbitna franšiza je izračunljiva s preprosto računsko operacijo), kar pomeni, da je ta znesek dovolj natančno opredeljen in v odločitev sodišča v tem delu ni potrebno posegati.
Nedopustno bi bilo stališče, da posest ni motena tako dolgo, dokler se je posestnik motilnim dejanjem zmožen zoperstaviti s fizično oz. drugačno (pre)močjo.
Za ponavljajoča motilna dejanja, gre zgolj v primeru, da je med posameznimi motilnimi dejanji vzpostavljeno prvotno stanje posesti.
Tožeča stranka je upravičena zgolj do tistega zneska, ki so ga uporabniki dolžni plačati za zakonito uporabo glasbenih del po Pravilniku iz leta 1998.
DDV je tožeča stranka v skladu z ZDDV-1 dolžna odvesti državi za opravljene dobave blaga ali storitve. Zato lahko v primeru obstoja tako obdavčenih transakcij v dogovoru z uporabniki takšno obveznost ekonomsko prevali nanje s tem, da jim zaračuna vrednost nadomestila, povečano za odstotek DDV.
trditveno in dokazno breme – razpravno načelo – posojilna pogodba – pogodba o skupni gradnji
Neutemeljena je pritožbena trditev, da je dokazno breme o obstoju posojilne pogodbe na toženi stranki, ko pa je dokazno breme na tistemu, ki to razmerje zatrjuje, to je na tožniku.
Sodišče je vezano na tožbene trditve in zatrjevano pravno razmerje in ni dolžnost sodišča, da samo ugotavlja, ali je tožena stranka dolžna vrniti sredstva in ali obstaja drugo pravno razmerje.
Vprašanje, kje je naslov strankinega dejanskega prebivališča, je procesno dejstvo. Tega procesnega dejstva sodišče načeloma ne ugotavlja v kakšnem posebnem spoznavnem procesu, marveč tožniku sodna pisanja vroča na naslov, ki ga je tožnik navedel v svojem prvem (otvoritvenem) sodnovarstvenem predlagalnem aktu, tožencu pa na naslov, ki ga je v tej isti vlogi navedel tožnik. Odtlej dalje je obveznost strank, da sodišču nedvoumno sporočijo spremembo naslova.
Pravnomočni sklep o potrditvi prisilne poravnave je izvršilni naslov za prisilno izterjavo terjatev, ugotovljenih v postopku prisilne poravnave, v deležu, rokih in z obrestmi, določenimi v potrjeni prisilni poravnavi. O terjatvi tožene stranke, ki je bila predmet tega pravdnega postopka, je bilo že pravnomočno odločeno v postopku prisilne poravnave. Pravnomočnost ima prednost pred litispendenco. Nanjo je treba paziti ves čas postopka. Od trenutka pravnomočnosti naprej je treba zavreči tožbo, o kateri še ni pravnomočno odločeno, čeprav gre za pravdo, ki se je začela prej.
odškodninska odgovornost vzdrževalca ceste – poledenela cesta - višina škode – profesionalna skrbnost
Vzdrževalec ceste mora ravnati s profesionalno skrbnostjo. Ob ugotovitvah, da je do prometne nesreče prišlo na nevarnem predelu ceste, ki teče skozi gozd, da je bila cesta v času nezgode ledena in neposipana, da je zavarovanec vedel, da je na predmetni trasi kritičnega dne snežilo (priloga B3) in da je od posipa do nezgode minilo 7 do 8 ur, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je toženkin zavarovanec opustil dolžno skrbnost pravočasnega zimskega vzdrževanja javne ceste.
Voznik bi moral glede na dejstvo, da ni bil telesno poškodovan, takoj sporočiti policiji, da je prišlo do prometne nesreče. Oprava alkotesta takoj po dogodku ali pet ur za tem, ni enaka.