ZVEtL člen 13, 23, 23/3. ZNP člen 35, 35/1, 35/5. ZOdvT člen 14, 14/4. Tarifna številka 2100, 3100, 3101, 3101-1.
predlog za vzpostavitev etažne lastnine – zavrženje predloga – skupni stroški – drugi stroški postopka – uporaba ZNP – krivdno načelo – nagrada odvetnika – prenehanje mandatnega razmerja – ustavitev postopka
V zvezi s stroški postopka ZVEtL vsebuje le določbe o skupnih stroških, o drugih stroških postopka pa ne. Zato se zanje uporablja 35. člen ZNP.
Če zaradi ravnanja, ki je v sferi predlagatelja, ne pride do vsebinske (meritorne) odločbe z ureditvijo pravnega razmerja med udeleženci, mora predlagatelj drugim udeležencem povrniti nastale jim stroške po krivdnem načelu.
Znižanje nagrade za postopek po prvi točki tar. št. 3101 je določeno le za predčasno prenehanje mandata: če ta preneha pred vložitvijo odgovora na predlog.
Ugovor zastaranja je materialnopravni ugovor, ki ga stranke lahko vložijo do konca postopka na prvi stopnji, vendar pa je treba pri njegovi obravnavi izhajati iz njihovih pravočasnih trditev o dejstvih.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožnik je namesto odobrene višine izrednega limita za stranko v višini 1.500,00 EUR v računalniški sistem vnesel višino izrednega limita v znesku 15.000,00 EUR. Izvršil je vnovčitev menice stranke v napačni višini. Namesto dotacije za bankomat v višini 60.000,00 EUR in odvoda v višini 57.000,00 EUR je naročil oboje kot dotacijo. S tem je huje kršil obveznosti iz delovnega razmerja, zato je obstajal utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Zaradi načina poslovanja tožene stranke (banke) je potrebna visoka stopnja zaupanja v zaposlene. Zaradi kršitev, ki jih je storil tožnik, je bilo zaupanje tožene stranke vanj porušeno in od tožene stranke ni mogoče pričakovati, da bi s tožnikom nadaljevala delovno razmerje niti do izteka odpovednega roka. Izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposliti je zato zakonita.
kaznivo dejanje zlorabe položaja ali pravic - uvedba preiskave - naklep - utemeljen sum
Naklep je bistvena sestavina za posameznikovo obsodbo, medtem ko za preiskavo zadostuje utemeljeni sum, da je obdolženi ravnal tako kot ne bi smel in da je to hotel storiti.
pogodba o finančnem leasingu - predčasno prenehanje pogodbe - pravica do odškodnine - jamčevanje dobavitelja za stvarne in pravne napake - dogovor o financiranju plačila zavarovalne premije - vrnitev originalne police
Tožnica pri konkretni pogodbi o finančnem leasingu ni nastopala v vlogi dobaviteljice, ampak je nakup zgolj financirala. Dobavitelja tudi ni izbrala in je vse pravice iz odgovornosti za stvarne in pravne napake, ki izvirajo iz jamčevanja dobavitelja in zahtevke iz naslova garancije za brezhibno delovanje vozila in eventuelno odškodnino, prenesla na toženca. Slednji bi zato moral morebitne zahtevke iz tega naslova uveljaviti direktno zoper dobavitelja.
Prvo sodišče je pravilno napotilo V. P. na pravdo tudi zoper S. S. P. (ne glede na to, da slednji priznava trditve V. P. o odplačnosti posla z zapustnico). V sporu o tem, da naj bi darilna pogodba predstavljala odplačen posel, morajo biti zajete vse pogodbene stranke oziroma njihovi dediči. Gre za enotne in nujne sospornike, saj odločitev o sporu vpliva na ugotovitev obsega zapuščine oziroma njene vrednosti, ki je podlaga za izračun nujnega deleža.
Sodišče prve stopnje je v sporu pravilno uporabilo materialno pravo, ko je odločilo, da mora tožena stranka za del zahtevanega obdobja plačati tožnikoma prevozne stroške v višini razlike med že prejetim 60 % nadomestilom stroškov prevoza na delo in z dela z javnim prevozom in pripadajočo kilometrino, vse skladno z določbami in tarifo iz PKP oziroma KP dejavnosti. V tej zvezi je pravilno razlogovalo, da tožnika v priznanem obdobju v poletnem delovnem času iz utemeljenih razlogov nista mogla uporabljati avtobusnega prevoza, zaradi česar sta upravičena do povrnitve ustrezne kilometrine.
ZDZdr člen 39, 39/1. ZPP člen 288, 288/1. ZNP člen 37. URS člen 2.
sprejem osebe na zdravljenje v psihiatrično bolnišnico v oddelek pod posebnim nadzorom - sprejem na zdravljenje brez privolitve - pogoji za izrek ukrepa - vodenje več ločenih postopkov - litispendenca - dokazovanje z izvedencem - izvedensko mnenje v drugem postopku - različna mnenja izvedencev - ambulantno zdravljenje - prisilno pridržanje v psihiatrični bolnišnici - milejši ukrep - poslovna sposobnost - postavitev začasnega skrbnika
Če sta v nepravdnih zadevah zoper isto osebo izdana dva diametralno nasprotna si sklepa, to na odločitev o pritožbi v tej pravdni zadevi neposredno ne vpliva, torej je to dejstvo za ta pritožbeni postopek irelevantno. V tem nepravdnem postopku je namreč sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom odločalo na podlagi ugotovljenih dejstev v tem postopku, v zadevi Pr 167/2015 pa na podlagi dejstev, ugotovljenih v tistem postopku. Pritožbeno sodišče nadalje sprejema za pravilne tudi razloge in zaključek sodišča prve stopnje, da v tu obravnavani zadevi v odnosu na zadevo Pr 167/2015 ne gre za litispendenco. Za litispendenco bi lahko šlo le v zadevi Pr 167/2015, saj je v prvem odstavku 288. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP smiselno določeno, da je litispendenca podana, če o istem zahtevku že teče postopek. Ta nepravdni postopek se je nedvomno pričel pred postopkom Pr 167/2015, saj se je pričel že v letu 2014, v Pr 167/2015 pa šele v letu 2015.
Izvedenec M. K. v tej zadevi ni podal dveh različnih mnenj, čeprav se zdravstveno stanje osebe ni spremenilo. Pri svojem pisnem izvedenskem mnenju z dne 14. 1. 2015 je namreč predvidel milejši ukrep ambulantnega zdravljenja, na kar je oseba pristala in če bo oseba to zdravljenje izvajala, v primeru njenega neizvajanja in če bo oseba še naprej zapravljala denar oziroma ga dajala očitnim prevarantom, pa bo predlagal sprejem na zdravljenje v Psihiatrično bolnišnico na oddelek pod posebnim nadzorom brez njene privolitve.
Zmoten je pritožbeni očitek, da oseba ne bi mogla več povzročati škode, ker ne bi bilo ovir, če bi se oseba zdravila ambulantno, da si ne bi sposojala denarja še od drugih oseb in ga pošiljala prevarantom. Na to ne vpliva niti postavljeni ji začasni skrbnik, ker tretji, ki bi posodili ta denar, za skrbnika niti ne bi vedeli. Pogoj za izrek ukrepa po izpodbijanem sklepu ni le škoda, ki jo oseba povzroča drugim, ampak tudi škoda, ki jo povzroča sebi.
Če je izvedenec K. podal drugačno mnenje od izvedenca v zadevi Pr 167/2015, to ne poraja dvoma v njegovo strokovnost. Izvedenec K. spremlja zdravstveno stanje osebe že od 14. 1. 2015, ko je izdelal svoje prvo pisno mnenje v tej zadevi, medtem ko je izvedenec R. prvič in edinič bil v stiku z osebo na naroku 4. 3. 2015, na katerem je tudi podal mnenje o njej. Ta okoliščina vsekakor daje večje zaupanje v mnenje izvedenca K.
Glede na zgoraj pojasnjeno je zmotna tudi pritožbena trditev o kršitvi ustavnih načel, saj je bil osebi izrečen po izvedencu K. predlagani ukrep, ne glede na ukrep iz zadeve Pr 167/2015.
odtujitev stvari med pravdo – vstop tretje osebe v pravdo – privolitev
Tisti, ki je pridobil stvar ali pravico, o kateri teče pravda, vstopi v pravdo namesto tožeče stranke oziroma tožene stranke samo tedaj, če v to privolita obe stranki. Privolitev mora biti dana izrecno v postopku. Zgolj ne nasprotovanje ne zadošča.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - pasivna legitimacija - pravna oseba - statusno preoblikovanje - oddelitev z ustanovitvijo nove družbe - pritožbena novota
Dejstvo, da je v času postopka na prvi stopnji prišlo do statusnega preoblikovanja - oddelitve z ustanovitvijo nove družbe (tožene stranke, kot je opredeljena v prvostopenjski sodbi ter vloženi pritožbi), je lahko v korist le toženi stranki, zato je na njej trditveno in dokazno breme v zvezi s tem dejstvom. Tožena stranka je imela možnost dejstvo delitve (oddelitve z ustanovitvijo nove družbe) zatrjevati že v postopku na prvi stopnji, te možnosti pa ni izkoristila. Na oddelitev je prvič opozorila šele v pritožbi, pri tem pa ni izkazala, da te okoliščine brez svoje krivde ni mogla navesti že do konca postopka na prvi stopnji (prvi odstavek 337. člen ZPP). Zato je utemeljevanje ugovora tožene stranke o pomanjkanju pasivne legitimacije z oddelitvijo in ustanovitvijo nove družbe pritožbena novota.
trčenje v stanovanjsko hišo – zahtevek na plačilo odškodnine – vzpostavitev prejšnjega stanja – odškodnina za nereparirano premoženjsko škodo – cene v času sojenja – načelo o popolni odškodnini
Vodilo pri odmeri odškodnine za škodo, ki je nastala, ko je zavarovanec tožene stranke trčil v stanovanjsko hišo tožnic in jo močno poškodoval (delno porušil), mora biti vzpostavitev prejšnjega stanja v smislu enakovrednega izvrševanja lastninske pravice, torej tudi enakovredne uporabe (in ne v smislu golega ekonomskega oziroma denarnega ekvivalenta).
Pravdni stranki sta sklenili pogodbo o zaposlitvi za določen čas za delovno mesto voznika tovornega vozila v mednarodnem prometu. Čeprav v pogodbi o zaposlitvi ni določena višina tožnikove plače, je tožnik upravičen do plačila za delo najmanj v višini minimalne plače, kar je tožnik tudi uveljavljal v tem sporu.
motenje posesti – motilno ravnanje – rok za vložitev motenjske tožbe – prekluzivni rok – dejansko stanje – dokazovanje – obnova postopka glede odločitve o odmeri stroškov
Toženi stranki je uspelo vzbuditi resen dvom, ali so bila drevesa posajena znotraj enoletnega roka. Tožnik bi tehtnico na svojo stran lahko prevesil z izvedencem ustrezne stroke, ki je strokovno usposobljen z oceno, kako dolgo so drevesa posajena. Zaradi neplačila predujma za delo sodnega izvedenca se je temu dokazu odrekel, zato mora nositi posledice, ki jih prinaša dejstvo, da mu ni uspelo s stopnjo prepričanja dokazati, da je tožbo vložil znotraj enoletnega roka.
ZPP člen 76, 339, 339/2, 339/2-11. OZ člen 134, 179.
pravica do dobrega imena in časti – objektivna žaljivost – pravno relevantna prizadetost – odškodnina za duševne bolečine zaradi kršitve osebnostnih pravic – pravilna označba tožene stranke – pravdni zahtevek
Ko je pravdni zahtevek po vsebini opredeljen preširoko in presplošno (med drugim vsebuje časovno neomejeno prepoved), predstavlja prehud poseg v toženčevo svobodo izražanja.
Za prisojo odškodnine zaradi kršitve osebnostnih pravic ne zadostuje obstoj nedopustnega posega, ampak mora biti ugotovljena tudi posledično pravno upoštevna prizadetost.
zapuščina brez dediča - bona vacantia - izročitev zapuščine brez dedičev - obstoj zapuščine - kaducitetni upravičenec - prehod zapuščine na kaducitetnega upravičenca
Čeprav po mnenju teorije tudi na kaducitenega upravičenca zapuščina preide s trenutkom smrti, kljub temu, da ne gre za dedovanje, je treba pred sklepom o izročitvi tega premoženja v smislu navedenega določila 219. člena ZD zanesljivo ugotoviti, ali in kje obstaja (v trenutku odločanja).
kolektivni delovni spor - zavrženje predloga - vsebina predloga
Predlagatelj je predlagal, da je nasprotna udeleženka dolžna za čas določenega dne dalje svojim delavcem (članom predlagatelja), katerih delovni čas je neenakomerno razporejen in so na praznik ali drug dela prosti dan prosti svojih obveznosti, pri obračunu tedenske in mesečne delovne obveznosti upoštevati 8 delovnih ur za vsak dan praznika ali drugega dela prostega dni v posameznem mesecu, četudi so z razporedom delovnega časa ta dan prosti. Predlagatelj svojega predloga ni oblikoval tako, kot je to določeno v 53. členu ZDSS-1 (ni predlagal ugotovitve neskladnosti splošnega akta z zakonom oziroma s kolektivno pogodbo). Zato je njegov predlog z izpodbijanim sklepom zakonito zavržen.
neupravičena obogatitev – uporaba tuje stvari v svojo korist – razmerja med solastniki – preprečevanje souporabe
V izpodbijani sodbi je pravilno upoštevano utrjeno stališče sodne prakse, da je za zahtevek na podlagi 198. člena OZ poleg obstoja korist na strani tistega, ki solastno stvar uporablja, in prikrajšanja na strani tistega, ki je ne uporablja, treba dokazati tudi, da je bil solastnik proti svoji volji izključen iz (so)uporabe solastne stvari.
vsebina izvršilnega naslova – sodna poravnava – načelo stroge formalne legalitete – zapis sodne poravnave – odlog izvršbe na predlog dolžnika – nastanek nenadomestljive ali težko nadomestljive škode – pomanjkljiva trditvena in dokazna podlaga
V sodni poravnavi ni govora o kakršnihkoli odbitkih ali o obsegu terjatve z vidika bruto ali neto zneska, tako da je njena vsebina dovolj jasna in kljub sedanji spornosti, ali je bil znesek 160.000,00 EUR iz naslova nadomestila za uporabo avtorskega dela s strani posamezne stranke mišljen v bruto ali neto znesku, ni potrebna nobena razlagalna metoda, temveč velja sodna poravnava tako, kot je zapisana.
odškodninska odgovornost vzdrževalca ceste – poledenela cesta - višina škode – profesionalna skrbnost
Vzdrževalec ceste mora ravnati s profesionalno skrbnostjo. Ob ugotovitvah, da je do prometne nesreče prišlo na nevarnem predelu ceste, ki teče skozi gozd, da je bila cesta v času nezgode ledena in neposipana, da je zavarovanec vedel, da je na predmetni trasi kritičnega dne snežilo (priloga B3) in da je od posipa do nezgode minilo 7 do 8 ur, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je toženkin zavarovanec opustil dolžno skrbnost pravočasnega zimskega vzdrževanja javne ceste.